Koodavus: а=a б=b в=v г=g д=d е=e ё=jo ж=ž з=z и=i й=j к=k л=l м=m н=n о=o п=p р=r с=s т=t у=u ф=f х=h ц=ts ч=č ш=š щ=šč ъ='' ы=ì ь=' э=è ю=ju я=ja ä=ä ö=ö ÿ=y
Aks. S. T. Aksakov A.T. A. N. Tolstoj A.K.T A. K. Tolstoj G. N. V. Gogol Garš. V. M. Garšin Gonč. I. A. Gončarov Gr. A. S. Griboedov Dž. Džambul Dost. F. M. Dostoevskij Žuk. Žukovskij Kol'ts. A. V. Kol'tsov F. A. A. Feg Furm. D. A. Furmanov Čeh. A. P. Čehov Kor. V. g. Korolenko Kr. I. A. Krìlov L. M. Ju. Lermontov L.A. L. N. Andrev L.T. L. N. Tolstoj N. N. A. Nekrasov Nik. I. S. Nikitin N.O. N. A. Ostrovskij P. A. S. Puškin St. I. V. Stalin T. I. S. Turgenev Fad. A. Fadeev Tjutč. F. I. Tjutčev M.G. A. M. Gor'kij
Kolhoznikat lähtièttih ruavol. Učenikka rešši zaduačan. Kadrat reisajjah kaj.
Nämis predloženijojs on kolme loppièttuo mièl'dä i joga mièli on sanottu monel sanal. No loppièttu mièli voj sanuo i yhtel sanal. Primièraksi: Valgenou. Pimenöy. Čirittäy.
Sanojn sočetanijua libo yhtä sanua, kudamat vìražajjah loppièttuo mièl'dä, sanotah predloženijaksi.
Ustnojs paginas predloženijojn välil luaitah iänen piètyndä (pauza). Kir'jutukses yhtä predloženijua tojzes predloženijas èrojtetah točkal, voprositel'nojl libo vosklitsatel'nojl znuakal. Predloženijas olijoj sanoj, kudamat vastatah mittyjzeh tahto voprosah, sanotah predloženijan členojksi.
Parašjutista hejttihes samoljotas päj parašjutan vuoh. Ken hejttihes? – parašjutista. Midä ruadoj parašjutista? – hejttihes. Mis päj hejttihes? – Samoljotas päj. Min vuoh hejttihes? – parašjutan vuoh. Sanajzil päj i vuoh èj sua panna èri voprosua. Sendäh net èj olla predloženijan členat, a ollah nijen členojn sostuavas, kudamih net kuulutah. (Samoljotas päj, parašjutan vuoh.)
Predloženijan členat jagauvutah glavnolojksi i vtorostepennolojksi.
Predloženijan glavnojt členat ollah podležaščoj i skazuemoj.
Podležaščoj ozuttau sidä predmièttua, kudamah näh midä tahto paistah predloženijas. Podležaščoj vastuau voprosojh ken? mi? ket? mit? kedä? midä?
Skazuemoj ozuttau sidä, midä sanotah podležaščojh näh, i vastuau voprosojh: Midä ruadau predmiètta? Midä luaihes predmiètan ke? Mittyjne on predmiètta? Ken hän on? Mi se on?
1. Valgiè pil'vi (podležaščoj) hilljah nouzi (skazuemoj)
tajvahan rannal.
2. Kolhozan paras briguada (podležaščoj) läksi (skazuemoj)
ruadoh.
3. Puškin (podležaščoj) on velikoj russkoj poètta. (on
poètta liènöy skazuemoj).
4. Vettä (podležaščoj) on (skazuemoj) pučis.
Kajkkiè tojziè predloženijan členoj sanotah vtorostepennolojksi: net sellitetäh predloženijan glavnolojs členojs sanottuo mièl'dä. Mittyjne pil'vi nouzi? valgiè. Kuj nouzi? hilljah. Mis nouzi? rannal. Min rannal? tajvahan.
Predloženijat vojjah olla prostojt i složnojt. Predloženijua, kudamas ollah vaj glavnojt členat, sanotah prostojksi nerasprostranjonnojksi predloženijaksi. Primièraksi: Učenikka kir'juttau. Traktora kyndäy. Meččä humizou.
Predloženijua, kudamas ollah vtorostepennojt predloženijan členat, sanotah prostojksi rasprostranjonnojksi predloženijaksi. Mièlet, sanotut èri prostolojs predloženijojs, vojjah olla kindièsti sivottu tojne tojzen ke yhteh složnojh mièleh. Sijt i prostojt predloženijat, kudamat ozutetah nämiè mièlilöj, yhtytäh yhteh složnojh predloženijah. Primièraksi kaksi prostojda predloženijua: Suuri i hyvä on lapsièn duačča. Se on lähil jogiè. vojbi yhtistiä yhteh složnojh predloženijah: Suuri i hyvä on lapsièn duačča, kudama on lähil jogiè.
Predloženijua, kudamas on yhten složnojn mièlen vìražajččijua kaksi libo ènämbi prostojda predloženijua, sanotah složnojksi predloženijaksi. Predloženijoj, kudamat ollah složnojs predloženijas, kir'jutukses èrojtetah tojne tojzes piètyndä znuakojl.
UPRAŽNENIJA 1. Lugièkkua teksta. Opredelikkua smìslan mugah
predloženijat i kir'juttaes pangua propustitut točkat.
Ègläj oli škol'nolojn zanjatijojn zavodinda lapset ènzimäzen
kerran keräyvyttih klassojh kajkin oldih ylen vesselät tovariščat
vesselästi saneldih tojne tojzel omiè kezä ruadoloj Kolja Vlasov
aeli Belomorkanalua myö Valja Mihajlova oli Leningradas häi
ihastuksis saneli täh hyväh linnah näh Liza Grigor'eva ruadoj
kolhozas hejnän kerävös tyttöjne gordiuduj suadulojl ruado
päjvil Griša Vasil'ev aeli metros lapset kezän ajgah hyvin
huogauvuttih nygöj hyö ihastuksis ruvettih hyvin opastumah.
UPRAŽNENIJA 2. Annettulojs predloženijojs kir'jutakkua vaj
glavnojt predloženijojn členat. Podležaščoj podčerknikkua yhtel
čjortočkal, skazuemoj – kahtel.
1. Avgusta kuul zavodijhes kursantojn voennoj igra. 2. Čuasun
ajgah päjväl krasnolojn štuaba polučči šifrovannojn
radiogramman. 3. Sinizet kahten pehotnojn batal'onan väel
nastupajjah 213 vozvìšennostis päj železnodorožnojh stantsijah päj.
4. Krasnolojn štuaban načal'nikka andoj polkan komandiral prikuazan
zajmiè oboronitel'noj linija joven randua myö. 5. Jallojl nostettu
polka terväh mänöy prikuazas ozutettulojl pozitsijojl. 6. Lojttona
joven rannas oli tavattu sinizièn razvedka. 7. Kaksi čuasuo nelläkymmendä
minuuttua polka kajvauduj okopojh joven rannal. 8. Podrazdelenijojn
bojtsat tarkah sleditäh pièniègi lijkahtuksiè joven tojzel rannal.
9. Protivnikka lähenöy stantsijah. 10. Hänen duumajdu manjovra
èj udajččiuvu. 11. Protivnikka železnodorožnojn stantsijan
luo èj piäze.
UPRAŽNENIJA 3. Nerasprostranjonnolojh jo predloženijojh
lizäkkiä vtorostepennoit členat.
Obraztsa: Gorodskojn pristanin luona sejzoj suuri okeanskoj parohoda.
UPRAŽNENIJA 4. Lugièkkua teksta i ozutakkua kaj složnojt predloženijat.
Èrnst Krenkel' rodijhes učiteljan perehes. Brihaččujzena häi interesujččihes Džek Londonan sočinenijojl, kudamis händä privlekajdih ihmizièn priključenijat i mužestva. Konza Èrnstal täydyj vijzitojsta vuotta, häi rubej ruadamah i auttamah perehel. Ènzimäj hän klejčči ob''javlenijoj linnua myö. Sijt hän nostuppi žestjanikan masterskojh područnikaksi. Tulija poljusan zavoevatelja ihastuksetta kohendi kastrjul'koj. No suuren himon ke illojl ruadoj radiotelegrafistojn kursil kudamat loppi 1920 vuodena. Hän duumajčči lähtiè radistaksi lojttojzeh plavanijah, no nuorda radistua ni yhtel korablil èj otettu. Yhten kerran häi kuuli, čto trebujjahes radistat mittymäl liènöy severnojl suarel. Rešenija oli prijmitty ylen terväh. Krenkel' ajau suarel Novaja Zemlja. Sijt ajjas sah počti postojannojna èländä pajkkana hänel on Zapoljar'ja, a Suurel Mual hän čuvstvujččou iččiè gostjana.
2. Predloženijua, kudamas on voprosa, sanotah voprositel'nojksi
predloženijaksi. Voprositel'nojn predloženijan
loppuh pannah voprositel'noj znuakka (?).
Miksi siè èt aja?
Voprositel'nojs predloženijas voj olla voprositel'noj
mestoimenija libo narečija:
A miksi miul pidäy ajua ojgièh puoleh? Mis siè näet dorogan?
Mi tua mustottau?
Tojči voprosan vojbi ozuttua voprositel'nojl častitsal
go, gö.
Tijjat-go siè tuan rannan? Èt-go tahto lähtiè sinne?
Voprosan vojbi ozuttua viè voprositel'nojl intonatsijal
(predloženijan glavnojda smìslua ozuttajan sanan sanoes iäni
korgenou:) Kuj! Tänäpäj siuda kučuttih sobranijah? (Smìslovoj
udarenija on sanal siuda, sil sanal iäni korgenou. Siè
kyzyt händä? (Iäni korgenou jal'gimäjzel sanal).
3. Predloženijua, kudamas myö sanomma mièl'dä suuren čuvstvan ke, sanotah vosklitsatel'nojksi predloženijaksi. Vosklitsatel'noj predloženija sanotah osobojn vosklitsatel'nojn intonatsijan ke. Vosklitsatel'nojn predloženijan loppuh pannah vosklitsatel'noj znuakka (!). Èh, i hyvä on mečäs! Èläkkäh Krasnoj armija! Kajkkièn mualojn proletarijat, yhtykkiä!
Primečanija: Pajči povestvovatel'noloj. voprosntel'noloj i vosklitsatel'noloj predlsženijoj on viè sen mojzet predloženijat, kudamis on käskendä, pros'ba libo kièlländä; nämiè predloženijoj sanotah povelitel'nolojksi. Povelitel'nojn predloženijan loppuh piètyndäznuakan panemine zavissiu sit, kuj on sanottu tämä predloženija. Esli predloženija on sanottu spokojnojl intonatsijal, predloženijan loppuh pannah točka. Esli predloženija on sanottu korronnuolla iänel, sijt sen loppuh pannah vosklitsatel'noj znuakka: Nu, älä suutu, mirimmokseh. "Avua!" – sanoi Pugačev.
Se sana predloženijas, kudamah pidäy obrattiè vnimanija,
sanotah kovemmal iänel. Tämän mojsta vìdelenijua sanotah logičeskojksi
libo smìslovojksi udarenijaksi. Primièraksi:
1. Miun velli ruadau zavodas.
2. Miun velli ruadau zavodas.
3. Miun velli ruadau zavodas.
UPRAŽNENIJA 5. Lugièkkua vìrazitel'no tämä stihotvorenija. Opredelikkua joga predloženija sen tijpan mugah.
– Terveh siè, brihačču! "Astu vaj ièlleh!"
– A groznoj siè olet, ku kačahtan miè!
– Kus päj on halgoizet? – Tièttävä, mečäs päj;
Kuule, tuatto lejkkuau, a viän niid' miè.
(Kirvehen lejkkuanda mečäs päi kuului.)
– A suuri-go pereh se tuatollas on?
– Pereh se suuri, da kaksi vaj hengiè –
tuatto da miè – vaj mužikkua on.
– a vot kuj on! A kuj siuda kučutah?
"Vlasa"
– A äjjas go vuozi? – Kuuves jo mäni...
– Nu, hävinnyt! Ringahti lapsune basal,
Povodas riuhtaj i kijrehel lähti.
UPRAŽNENIJA 6. Lugièkkua vìrazitel'no tämä suarna. Opredelikkua joga predloženijan tijppa. Kir'jutakkua i pangua joga predloženijan loppuh pädijat piètyndä znuakat.
UPRAŽNENIJA 7. Kir'jutakkua teksta i pangua piètyndä znuakat.
Petja, olit-go talvel kul'turan i otdìhan Parkas Neuželi viè èt ollut Mindäh-bo èt ollut ni kerdua Siè on ylen hyvä Jo talven allus päj siè on luaittu suuret jiä mäet Ollah tramplinat suksinièkkoj varojn On katka A jiähizih figurojh näh èt kuullut Siè on kogonajne jiä figurojn alleja A mittymät siè ollah karuselit Kuule Petja huomej on otdìha päjvä Läkkä miun ke olet soglasnoj Nu vot i hyvä
UPRAŽNENIJA 8. Kir'jutakkua tejjan klassan i tejjan školan èlajjas paginan stsena ispol'zujgua povestvovatel'nojt, vosprositel'nojt i vosklitsatel'nojt predloženijat. Tojzen hengen pagina zavodikkua uuvel stročkal i èdeh pangua tire.
Sočinitel'nojs sidovunnas sanat sidovutah kuj ravnopravnojt, ravnotsennojt. Primièraksi: kir'jutti i lugi; knijga i tetratti; lämmin, no märgä; tojči vilu, tojči lämmin.
Podčinitel'nojs sidovunnas sanat jagauvutah podčinjajuščolojksi i podčinjonnolojksi. Jal'gimäjzet ollah ènzimäjzièn sanojn sellittäjanä, opredelenijana libo dopolnenijana. Tämän täh podčinjajušoj sana on glavnoj, a podčinjonnoj sana – zavisimoj glavnojs sanas. Kebiè tämä on nähtä voprosojn vuoh. Sana, kudama vastuau voprosah, grammatičeski podčinjajčeh sanal, kudamas päj tulou voprosa. Primièraksi: luven knijgua. (Suščestvitel'nojda knijgua sellittäy glagola luven). Knijgua (mittymiä?) Interesnojda knijgua. (Prilagatel'noj interesnojda sellittäy suščestvitel'nojda knijgua). Luven (kuj); hilljah. (Narečija hilljah sellittäy glagolua luven.) Täh luaduh, rasprostranjonnoj predloženija ozuttau kogonajzen joukon sivottuloj tojne tojzen ke sanoj. Se nägyy tämän mojzes shemas:
Pieni čipetys terväh muuttuj suureksi vihmaksi.
(midä ruadau?)
(mi?) čipetys ––––––––––––––––––––––––––– puuttuj
/ /\
(mittyjne?) / (kuj?) / \ (miksi?)
/ / \
pièni terväh vihmakse
/
/ (mittyjseksi?)
/
suureksi
On kolme sanojn podčinitel'nojn sidovunnan tijppua:
soglasovanija, upravlenija i primìkanija.
1. Soglasovanijaksi sanotah sen mojsta sanojn sidovundua, konza podčinjonnoj sana soglasujčeh podčinjajuščojn ke, t.s. on yhtes padežas, litsas čislas.
Primièraksi: glagola muuttuj soglasujččihes suščestvitel'nojn–podležaščojn ke čipetys čislas i litsas; prilagatel'noj pièni soglasujččihes suščestvitel'nojn ke čipetys čislas i padežas; muga-že i prilagatel'noj suureksi soglasujččihes suščestvitel'nojn ke vihmaksi.
Predloženijas: Miè tejdä, požualuj, suatan omah kodih glagola suatan soglasujčeh mestoimenijan ke miè litsas i čislas.
Soglasujes podčinjonnojn sanan forma muuttuu zavisimostis podčinjajuščojn sanan muutunnas. pièni čipetys, piènes čipetykses, piènel čipetyksel. Soglasovanija ozuttau mittymäl predmiètal kuuluu tämä dejstvija libo priznakka.
2. Upravlenijaksi sanotah sen mojsta sanojn sidovundua predloženijas, kudamas podčinjajuščoj sana trièbujččou podčinjonnojn sanan panemista opredeljonnojh padežah.
Čipetys muuttuj (miksi?) vihmaksi. Tulen isku valgaj (kenen?) lesnikan.
Sanat vojjah upravljajjakseh predlogojn i jal'gisanojn vuoh: Miè piäzen joves pojkki. Pojkki on jal'gisana posleloga. Hän matkaj pojkki joves. Pojkki on predloga.
Tämän mojsta upravlenijua sanotah predložnojksi i posleložnojksi. Upravljajušojn sanan muuttues upravljajttavat sanat èj muututa: Miè hejtimmös haudah, myö hejtimmökseh haudah, hejttäydyes haudah.
Upravlenija ènimmäkseh ozuttau, kuj otnosihes dejstvija predmièttah, kudama on vìrazittu podčinjonnojl suščestvitel'nojl: risujčen velliè, risujčen vellen, risujčen vellen ke.
3. Primìkanijaksi sanotah sen mojsta sanojn sidovundua, kudamas podčinjonnoj sana èj soglasuje i èj upravljaje. Primìkanijan vuoh yhtytäh podčinjajuščojn sanan ke narečijat, deepričastijat i infinitivat.
Pil'vet terväh mustettih. Hän rubej pezeydymäh. Vesselästi paisten, kolhoznikat aettih avtomobiljat linnah pruazdnikal.
UPRAŽNENIJA 9. Čertikkiä obraztsan mugah, kudama on annettu
paragrafan allus, nämièn predloženijojn shemat.
1. Učenikat ukrasittih stengaziètta risunkojl. Mejjan stengaziètta
valmistuu joga kuuda. Miun susièda kir'jutti hyvän zametkan mejjan
stengazièttah.
2. Tänäpän mejjan školah tuli kukol'noj teatra. Vägevä ljustra
valgièsti valgaj kartinkojl ukrasittuloj zualan sejniè.
Vesselä kellojzen iäni ob''javi keräyvynnyzil predstavlenijan
zavodindah näh. Huomena školas liènöy ènzimäjne lapsièn karnavala.
Dramatičeskoj kružka Oktjabr'skolojksi toržestvojksi valmisti
suuren programman.
3. Kajkkiè učenikkoj ylen äjjal interesujčči geografijan
prepodavateljan rasskuaza volžskojn plotinan stroitel'stvah
näh.
UPRAŽNENIJA 10. Kir'jutakkua annetut primièrat, podčerknikkua
joga primièras podčinjonnoj sana: upravljaemojt sanat yhtel čjortočkal,
soglasovannojt sanat kahtel čjortočkal, primìkajušojt – punktiral.
Obraztsa: päjväjne nouzi. Ostin tetratit.
Tulin terväh.
1. Päjväjne nouzi. 2. Ostin tetratin. 3. Hyvä siä. 4. Tulin
terväh. 5. Ylen vesselä. 6. Učeničeskoj spektakli. 7. Urokan
algu. 8. Kir'jutan perol. 9. Hanhet lennettih. 10. Viritettih
fonarit. 11. Podarka čikol. 12. Zavodijn lugiè. 13. Vajkkani
lähti. 14. Valgiè komnatta. 15. Predstavlenija loppuj.
16. Kir'juttau ravièh. 17. Tuli vellen ke. 18. Pane stolal.
19. Matkatah avtomobiljat. 20. Ljuubin futbolua.
UPRAŽNENIJA 11. Čertikkiä annettulojn predloženijojn shemat,
soglasovanija ozutakkua kahtel čjortočkal, upravlenija yhtel čjortočkal,
a primìkanija punktiral.
Obraztsa:
tuučča ––––––– nouzi
/\ /\
suuuri harmua hilljah tagana
/
mečän
1. Suuri harmua tuučča hilljah nouzi mečän tagana. 2. Uuves
kois karnizat oli luaittu uzorojn ke. 3. Kolhoznikka terväh
nosti hejniä telegäh. 4. Kolme pionerua ravièh astuttih dorogua
myöte. 5. Mejjan kolhozan tanhuon katos oli čomasti katettu pärièl.
6. Harmuapardajne ohotnikka rammaten astuj meččäh kojran ke.
Druzno ruatah kolhoznikat. Hyö paistah sorevnovanijah näh. Podležaščoj voj vìražajjakseh i tojzil paginan čuastilojl, esli net oldaneh suščestvitel'nojn sijas libo sen značenijas. Podležaščojna vojjah olla prilagatel'nojt, pričastijat, čislitel'nojt i infinitivat.
Ozakkahat čuasulojh èj kačota. Kajmuajat äjiä ènne poezdan lähtendiä keräyvyttit peronal. Kymmene jagauduu kahtel jännöksettä. Lugiè on polezno. Kuriè on vredno.
Podležaščoj voj vìražajjakseh častičnojs padežas, i silloj vastuau voprosojh "kedä", "midä".
Primièraksi. Pučis on vettä. Venehes on kalua. Puas on vojda. Nämis predloženijojs podležaščoj on častičnojs padežas – (kalua, vettä, vojda).
Podležaščoj on imenitel'nojs padežas, konza paistah:
1) ynnäh predmièttah ili sen opredeljonnojh čuastih näh;
2) opredeljonnojh predmièttah ili litsah näh.
Podležaščoj on častičnojs padežas,konza paistah:
1) predmiètan èj opredeljonnojh čuastih ili količestvah näh;
2) mittyjzeh tahto èj opredeljonnojh predmièttah ili litsah näh.
| imenitel'nojs padežas | častičnojs padežas |
| Vezi valuj pučis päj. | Vettä valuj pučis päj. |
| Lapset tuldih pertih. | Lapsiè tuli pertih. |
Primečanija: Konza podležaščoj on častičnojs padežas, skazuemoj aina on kolmannes litsas edinstvennois čislas.
Podležaščoj voj vìražajjakseh sanojn sočetanijojl. Podležaščojna voj olla suščestvitel'noj libo mestoimenija imenitel'nojs padežas yhtes tojzen suščestvitel'nojn libo mestoimenijan ke roditel'nojs padežas jal'gisanan ke ke. Tuatto pojjan ke lähtièttih spluavah. Podležaščojna on sočetanija "tuatto pojjan ke". Tämä sočetanija "Tuatto pojjan ke" ozuttau, čto täs on kaksi yhten mojsta podležaščojda – tuatto i pojga. Tämän mojzen sočetanijan značenija ob''jasnjajččou mindäh skazuemoj lähtièttih on množestvennojn čislan formas. No skazuemoj voj olla i edinstvennojs čislas: Tuatto pojjan ke lähti spluavah. Täs slučajs skazuemoj "lähti" soglasujčeh vaj sanan ke tuatto, kudama i on podležaščojna, a sana pojjan ke on vtorostepennojna členana.
2. Podležaščojna voj olla čislitel'noj imenitel'nojs padežas yhtes suščestvitel'nojn ke častičnojs padežas, konza tämän mojne sočetanija vastuau voprosojh "kedä?" libo "midä". Primièraksi: Vijzi traktorua kynnetäh kolhozan pelduo. Sada lèhmiä sejzou uuves tanhuos. Nämis predloženijojs podležaščojt ollah: Vijzi traktorua i Sada lehmiä.
Čislitel'nojn sijas voj olla sen sijahine sana: äjja, vähä, vähäjne. Primièraksi: Äjja rahvasta oli uuličal. Vähä pol'zua on tyh'jas ruavos. Vähäjne kalua oli huavos (värčis).
UPRAŽNENIJA 12. Kir'jutakkua teksta i podčerknikkua podležaščojt. Ozutakkua, mittumal paginan čuastil se on vìrazittu.
UPRAŽNENIJA 13. Kir'jutakkua pdredloženijat i podčerknikkua podležaščojt.
Podležaščojn piäl kižr'jutakkua, mittymäl paginan čuastil se on:
vìrazittu.
1. Viruen lugiè on vredno. 2. Ni ken èj tahtonut jiähä
ruavos. 3. Yksitojsta on puaratojn lugu. 4. Vesselä on matkata
kajdua dorogajsta myö kahten korgièn rujs sejnän välis.
3. Sada vijzikymmendä kaheksa kolmel èj jagauvu. 6. Tulija
andoj miul kir'jajzen harmuas konvertas. 7. Parohodah oli
gruuzittu kaheksa sadua nelläkymmendä tonnua hijl'da. 3. Mi
tuo vallottau mečän rannas? 9. Hänel oli hyvä knijga. 10. Èliä
rodih parembi, èliä rodih vesselembi. 11. Myö vellen ke
èlimmä družno. 12. Vähäjne vsadnikkoj jiäviydyj tojzel
rannal. 13. Mejjan žurnualan jal'gimäjzis nomerojs oli peča-
tojdu äjja interesnojda rasskuazua. 14. Sadus kazvau juablokka
puuda.
UPRAŽNENIJA 14. Kir'jutakkua predloženijat, kudamis podležašolojna
oldajs tämän mojzet sanat:
Siè, kir'janièkka, jogahine, putešestvujja, sejččeme, uppuoja,
ni ken, pièni, kolme pedäiä, opastuo, ken, kaksi puččiè, tämä,
yksi, kaksikymmendä vijzi lìžnikkua, kaksi nijs, pagizija,
yksi miun tuttavis, majduo, mar'jua.
Skazuemoj, kudama on vìrazittu glagolal, soglasujčeh ležaščojn ke litsas i čislas kajkis ajjojs. Primièraksi: 1. Sinizes tajvahas tähtet losnitah. Sinizes meres allot kohistah. Libuj tuuli. Yhtes minuttas syttyj kodi. 2. Tavannujzin janiksen, da hän oli kirmièmbi miuda. Hyvän ku pajojzen siè pajattazit.
Primečanija: Prostojn skazuemojn vìražajčendua varojn
upotrebljajčeh I i II infinitiva, kudama täs slučajs ozuttau:
a) rešitel'nojda prikazanijua: Smirno istuo! Paremmin ruadua!
b) vuottamattomua dejstvijan zavodindua: Hän juoksemah, a miè tabuamah.
UPRAŽNENIJA 15. Kir'jutakkua tekstas puarottajn kaj podležaščojt i skazuemojt. Ozutakkua skazuemojn – glagolan naklonenija i ajga; muga že ozutakkua, kuj se on soglasujdu podležaščojn ke.
I. Yhtes pograničnojs kolhozas èli 13 vuodine brihačču.
Sit kyläs kolhoznikat stroittih kolhozan kodiè. Hyö työttih
brihačču saviè tuomah. Brihačču lähti saveh, nosti telegän
täyven i lähti ajamah kodih päj. Vdrug mečäs päj tuli
miès i sanoj: Miè annan siul dengua, a siè osta i tuo kylästä
päj lejbiä. Miè siuda vuotan kiven luo. Brihačču nägöy, čto
tämä on vièras miès, a mečäs viè oli kolme hengiè. Brihačču,
konečno, pöllästynnys, no hän tièdi midä pidäy ruadua.
Ravièh lähti ajamah kyläh päj, a ku vaj kadoj mièhen nägyvis,
nouzi hevol sel'gäh i lähti ajamah pograničnojn ohranan
načal'nikan luo.
–Miè näjn tundemattomua mièstä, – sanoj brihačču –
naverno, hän on špiona. Hän andoj miul dengua i käski tuuva
lejbiä. Hejdä siè on nellä hengiè. Läkkä, tovariša načal'nikka,
tabua hejdä, miè mänen kiven luo yksin, a työ jalles karahuttakkua.
Pograničnikat terväh hypättih hebolojl sel'gäh i špionat
oli tavatut. (Turuevua T. E. myöte.)
II. Siè andanet-go knijgat miul lugièttavaksi. Lähtenemmä-go myö mar'jah. Loppenet-go siè tänäpäj ruavon.
III
Kirves häkkiè tappamah,
Häkki vettä juomah,
Vezi tulda sammuttamah,
Tuli kaziè poltamah,
Kazi hijrdä syömäh,
Hijri nuorua juvemäh,
Nuora mužikkua sidomah,
Mužikka orožua katkuamah,
Oroža hukkua ambumah,
Hukka Tijttua ajamah,
Tijtta kalua suamah,
Tijtan lapset plässimäh.
(Suarnas "Tijtta".)
Skazuemojda, kudama on vìrazittu glagolal olla suščestvitel'nojn libo prilagatel'nojn ke yhtes, sanotah imennojksi sostavnojksi skazuemojksi. Aleksandr Sergeevič Puškin oli poètta. Britva on terävembi vejččiè. Miun velli on ljotčikka. Mejjan mua on bohatta.
Nämis predloženijojs sostavnojna skazuemojna ollah: oli poètta, on terävembi, on ljotčikka, on bohatta. Glagolua "olla" sostavnojs skazuemojs sanotah svjazkaksi. Svjazka imejččöy abu značenijan. Se azettau podležaščojn i skazuemojn välil sivoksen i ozuttau ajgua i naklonenijua. Suščestvitel'nojda i prilagatel'nojda sostavnojs skazuemojs sanotah skazuemojn imennojksi čuastiksi. Skazuemojn imennoj čuasti vìražajččou skazuemojn osnovnojn značenijan, t.s. sen, midä paistah podležaščojh näh. Tämän mugah, se, midä prostoj skazuemoj vìražajččou yhtel sanal. Sen sostavnoj skazuemoj vìražajččou kahtel sanal. Sravnikkua: ègläj vihmuj – ègläj siä oli vihmakas. Pil'vet ruskottih. Pil'vet lièttih ruskejksi. Sostavnojn skazuemojn imennojna čuastina, pajči suščestvitel'nojda i prilagatel'nojda, vojjah olla muga-že čislitel'nojt i mestoimenijat. Petja joga sijas oli ènzimäjzenä. Vojtto liènöy mejjan. Vijzi ottua vijzi kerdua on kaksikymmendä vijzi. Tämä knijga on miun.
UPRAŽNENIJA 16. Vajhtakkua prostojt skazuemojt sostavnolojksi.
1. Tajvas vostokas valgoj. Pil'vet tajvahan rannal ruskottih.
Päjväjzen sugahis vesel'dyy kogo priroda. Esli siä lämbenis. Valmistuo
progulkah!
2. Illal vihmuj. Miun djadja hätken opasti lapsiè kyläs.
2. Tämä-go kodi ollou hyvä. Ollou-go hän frantsuza Deforž vaj ollou Dubrovskij. Nämis primièrojs sostavnojn skazuemojn svjazka on vìrazittu vozmožnostnojs naklonenijas.
3. Hyö èkskursijal oldanus ozuttaina. Miè olizin vesselä, ku siè olizit vesselä. Nämis primièrojs sostavnojn skazuemojn svjazka on vìrazittu uslovnojs naklonenijas i sen ajjojs.
4. Työ olgua valmehet lähtemäh èkskursijal. Dokluada olgah valmis illaksi. Nämis primièrojs sostavnojn skazuemojn svjazka on vìrazittu povelitel'nojs naklonenijas.
Svjazkan značenijas, sen lizäksi, vojjah upotrebljajjakseh tämän mojzet glagolat: liètä, ruveta, oletella, rojjakseh, lugièkseh, nimittiäkseh, okažièkseh i m. i. Primièraksi: Siä rodijhes ajna lämmembi. Hän lugeuduu (lugehes) parahaksi ruadajaksi. Tämä knijga nimitähes grammatikaksi. Hän oletteli ruavos. Hän liènöy učiteljaksi. Ijvana rubej šoferaksi. Glagolat olla, i tojzet ollah èj vaj svjazkojna, no nijdä voj upotrebljajja i prostojna skazuemojna. Primièraksi:
|
Ovraga oli syvä. (Täs svjazka oli on sostavnojs skazuemojs – "oli syvä") |
Ojgièl puolel oli ovraga. (Täs oli on prostojjoskazuemoj i ozuttau "ovraga oli" |
|
Talvel olettelou hyviä siädä. (Täs svjazka "olettelou" on sostavnojs skazuemojs) |
Hän olettelou mečäs. (Täs "olettelou" on prostoj skazuemoj.) |
URAŽENIJA 17. Kir'jutakkua predloženijat ènzimäj prostojn
skazuemojn ke, a sen jal'geh sostavnojn skazuemojn ke.
1. Yö oli hilljajne i pakkajne. 2. Miè lähenin naznuačittuh
sijah. 3. Kojra on hyvä tovarišča. 4. Tuuli čuasu-čuasul
lièni suuremmaksi. 5. Kolhoznikat ruatah družno. 6. Kalastajat
pyyvetäh kalua. 7. Myö liènemmä hyviksi oman muan puolistaiksi.
8. Fašistat ollah suamolojna zlejšolojna rahvahièn vragojna.
9. SSSR sobljudajččou miran politikkua. 1O. Velli lugeuduu
parahaksi fizkul'turnikaksi. 11. Lojttona ozuttih poezdan
savujne. 12. Aèroplana lendelöy linnan piäl. 13. Rauda liènöy
hijluttahuo pehmièksi. 14. Päjvät lièttih lyhemmiksi. 15. Mejjan
slavnojt ljotčikat ollah gordostina kajkel mual. 16. Otčestvan
puolistamine on SSSR-n jogahizen graždaninan svjašennoj dolga.
17. Mejjan kyläs on uuzi kluuba. 18. Stahanovtsa ajoj kurortal
Kavkazah. 19. Èndine rahvahan èlos oli jugiè. 20. Sovetskojn
vluastin ajgah trudjatsojt èletäh vesseliä i ozakasta èlosta.
Yö on pimiè. Meččä on sagiè. Päjvät lièttih lyhemmät. Èlos lièni parembi.
Sostavnojn skazuemojn imennojs čuastis prilagatel'noj muga že voj olla prevratitel'nojs padežas svjazkojn ke liètä, rodièkseh, tulla i m.i. projdinuos i tulijas ajjojs: Miun èlos Belogorodskojs krepostis rodijhes miuda varojn è vaj snosnojksi, no daže i prijatnojksi. Kodi liènöy vijziètažahizeksi.
Sostavnojn skazuemojn imennoj čuasti voj olla annettu mestoimenijal, čislitel'nojl. Primièraksi: Tämä knijga on miun. Nämä traktorat ollah mejjan. Kymmene jagua kahtel on vijzi. Hänen sija sorevnovanijas on ènzimäjne.
Sijt že značenijas, kuj i prilagatel'noj, t.s. vastaten
voprosah mittyjne on predmiètta? libo kenen (min) se on?
voj olla i suščestvitel'noj, kudama èj soglasuje podležaščojn ke:
a) Suščestvitel'nojn sočetanija prilagatel'nojn libo čislitel'nojn
ke častičnojs padežas. Primièraksi: Hän oli vuotta kolmekymmendä
i suurda kazvuo.
b) Suščestvitel'noj roditel'nojs i lišitel'nojs padežojs. Primièraksi:
Tämä knijga oli vellen. Nämä traktorat ollah kolhozan.
Ramkat oldih stjoklitta. Mužikka oli kirvehettä.
UPRAŽNÈNIJA 18. Kir'jutakkua nämis primièrojs päj skazuemojt
i ozutakkua, mittumal paginan čuastil on vìrazittu.
1. Èglej huondes oli hyvä. Vozduha oli puhtas, tajvas oli
sinine. Huagavujat rešittih ajua hebolojl parkah. Puolen
čuasun peräs hevot oldih valmehet. Miè tože olen valmis.
Tulin dvoral hebolojn luo. Yksi hebolojs on osobenno
strojnoj; jallat hojkat, piä pièni, har'ja pitkä, händä turbiè,
valpaha. Tämä hebo kenen on? Okažiuduj, čto tämä hebo on
miun. Hevol ajannan maltandua myö miè ajvin i joga sijas olin
ènzimäjne. I miè olin ylen gordoj, čto miun hebo on kajkis
paras. Parkan ymbärys oli kilometrua sejččeme. Päjvä lièni
lämmemmäksi.
2. Hänen (Pugačevjan) naružnosti ozuttihes miul hyväksi.
Hän oli vuotta nelläkymmendä, keski kazvuo, laiha i
levièhardièkas. (P.)
1. Krasnoj Armija on vojttamatoj. Sovetskojt ljotčikat ollah èj yhten kerran lendänyöt Moskovas päj Amerikkah. Tämä knijga on lugièttava.
2. Petja on sočinenijan kir'juttaja.
3. Severnoj poljusa on zavojujdu bol'ševikojl. Meččäzagotovkan pluana liènöy täytetty ènne srokkua.
4. Kala on suamatoj. Kondiè on ambumatoj. Ljubojs bojus Krasnoj Armija liènöy vojttamatoj.
Pajči sidä sostavnojn skazuemojn imennoj čuasti, annettu
pričastijal, voj olla otritsanijan ke:
1. Kojra èj olis koskenut, da händä riäzitettih.
2. Se dièlo èj ole sanottava.
3. Kirjajne viè èj ole kir'jutettu.
4. Se suo èj ole projdimatoj.
UPRAŽNENIJA 19. Kir'jutakkua predloženijat i ozutakkua mittymäl paginan čuastil on vìrazittu sostavnoj skazuemoj.
Lähil oli suuri pruazdnikka. Pihat oli hyvin uberittu. Škola oli ukrasittu ylen čomasti. Zualan sejnil oli pandu ljubimolojn voždièn portriètat. Škol'nikat pruazdnikaksi valmistettih hyvä spektakli. Pruazdnikka oli vastattu suurièn dostiženijojn ke. Pionera oli stihotvorenijan sanoja.
1. Miun velli on ljotčikka. 2. Puškin oli velikoj pišatelja. 3. Tuatto on učiteljana. 4. Miè liènen inženeraksi. Suščestvitel'noj, kudama on skazuemojn sijas, voj vajhtua mestoimenijal: Keksi siè liènet?
Sostavnoj skazuemoj voj vìražajjakseh suščestvitel'nojl imenitel'nojs, roditel'nojs, prebìvatel'nojs, prevratitel'nojs i lišitel'nojs padežojs. Primièraksi: Myö olimma hyvät tovariščat. Tämä knijga on učenikan. Kaksiètažahine kodi on školana. Velli liènöy tehnikaksi. Regi on šinojtta.
UPRAŽNENIJA 20. Kir'jutakkua i lizäkkiä propustitut suščestvitel'nojn i prilagatel'nojn loput. Podčerknikkua skazuemojt.
1 Meččä on Karelijan kulda. 2. Moskova on kaunis linna. 3. Tämä bagra on paraha___ splavščika___ . 4. Jarvi illal lièni tyyne___ . 5. Kivine kodi on detplošadka___ . 6. Gotčiev on paraha___ lesoruba___ Karelijas. 7. Hän lièni učitelja___ 8. Tämä komsomol'tsa on školas vožatoj___. 9. Meččänièkka oli kirvehe___, spičkoj___ i èj vojnut luadiè tulda.
Nämjs predloženijojs sostavnoj skazuemoj on vìrazittu I infinitival.
Učenikat ruvettih valmistumah ispitanijojh. Kolhoznikat ruvettih kyndämäh peldoloj. Tänäpäj komsomol'tsa krasnojs ugolkas rubièu lugemah gazièttua kolhoznikojl. Miè olin kyndämäs.
Nämis primièrojs sostavnoj skazuemoj on vìrazittu II infinitival. Tämän mojne skazuemoj ozuttau dejstvijan zavodindua, sen vozmožnostin libo neobhodimostin i vìražajčeh kahtel glagolal: glagolal, kudama sprjagajčeh i infinitival (pidi tulla): sana – pidi sprjagajčeh, a sana tulla on infinitiva – èj sprjagajččej. Ènzimäjne sana imejččöy abu značenijan i ozuttau dejstvijan alguo, vozmožnostié libo neobhodimostié, a muga že ajgua i naklonenijua; tojne sana, infinitiva, ozuttau suamojn dejstvijan.
Abu glagolojna voj upotrebljajja glagoloj: zavodié, vojja, ruveta, tahtuo, duumajja, starajjakseh, oppiè, keräyvyö i tojzié.
UPRAŽNENIJA 21. Kirjutakkua teksta. Podčerknikkua skazuemojt i ozutakkua mittymäl paginan čuastil net on vìrazittu.
Mägi troppajsta myö odva piästih kolme matkaniékkua. Yksi oli korgié, tojzet oldih keski kazvuo. Korgié matkaj iél. Häi parembi tiézi dorogan. Se oli provodnikka, hänel jal'geh tulijat oldih turistat. Kajkin kolmej oldih pitkién i terävién keppilojn ke. Matkaniékat oldih sivotut pitkäl nuoral. Terväh troppajne toj matkaniékkoj jurkäh hejtyndä kohtah. Hyö azetuttih duumajmah. Kajkil kerras zavodiè laskeudumine ollus riskovannoj. Èsli langennus yksi, kajkin olis langettu obrìvah. Hejttiäkseh jurkäs kohtas on suuri iskusstva. Obsuždenijan jal'geh ruattih provodnikan pluanan mugah. Yksi turistojs ostorožno hejttihes alah, a tojzet vähitellen piästettih nuorua. Tämän jal'geh provodnikka mugaže hejtti tojzen, a sijt hän sidoj nuoran jariéh varbah i hejttihes iče. Sen jal'geh hyö yhtes riuhtattih nuoras mi vaj oli vägié, i varba katkej.
UPRAŽNENIJA 22. Luaikkua predloženijat sostavnolojn
skazuemolojn ke.
1. Keräyvyttih ajamah. 2. Ruvettih valmistamah. 3. Éj vojnut
löydiä. 4. Rubej vihmumah. 5. On harmua. 6. On miun.
7. Liénöy kolme. 8. On stahanovtsa. 9. On voždja.
UPRAŽNENIJA 23. Jatkakkua (annetun pluanan mugah)
zavodittu rasskuaza temah "Kezä". Luaikkua prostojt predloženijat.
Sostavjojt skazuemojt podčerknikkua.
Pluana: Siä. Päjväjne. Tajvas. Vozduha. Päjvän pitkys.
Rastenijat: mar'ja, villja, hejnä, kukat, puut, ovošit,
fruktat. Veet: jovet, jarvet.
UPRAŽNENIJA 24. Kir'jutakkua teksta. Podčerknikkua podležaščoj yhtel, a skazuemoj kahtel čjortočkal. Ob''jasnikkua, miksi yksis slučajlojs on pandu tire, a tojzis slučajlojs èj ole.
1. Oktjabr'skoj sotsialističeskoj revoljutsija – se on mirovojn proletarskojn revoljutsijan ènzimäjne ètappa. 2. Sovetskojt samoljotat lugeuvutah parahiksi muailmas. 3. Sotsialističeskoj sorevnovanija oli organizujdu kajkis klassojs. 4. Kombajna – se on universal'noj sel'sko-hozjajstvennoj mašina. 5. Lugiè on polezno. 6. Golosujja mejjan muan parahièn ihmizièn puoles – se on golosujja ozakkahan èloksen puoles. 7. Äjja muata – èlosta èj nähtä.
UPRAŽNENIJA 25. Kir'jutakkua predloženijat i pangua sostavnojn skazuemojn ièl, kunne pidäy, tire libo propustittu svjazka.
1. Vozduha puhtas i lämmin. 2. Vihma meččänièkkah näh se on beda. 3. Miun duuma tulla tankistaksi. 4. Putešestvija se on se že knijga. 5. Odessa morskoj porta. 6. Mičurin tièttävä sadovoda. 7. Gor'kojn proizvedenijat kučunda svobodnojh èlokseh. 8. Severnojn poljusan zavojujčenda Sovetskojn Sojuzan suuri dostiženija. 9. Tämä jogi tämän pajkan čomus. 10. Pionera ènzimajne Komsomolan abunièkka.
2. Esli podležaščoj on vìrazittu količestvsnnojl čislitel'nojl imenitel'nojs padežas yhtes suščestvotel'nojn ke častičnojs padežas, sijt skazuemoj voj olla množestvennojs i edinstvennojs čislas. Tumanas läbi nävyttih jarvel kaksi venehtä. Zasedanijas oli nellä predstaviteljua linnas päj.
3. Esli podležaščoj ollou vìrazittu sanojl mi, äjja, vähä suščestvitel'nojn ke častičnojs padežas, sijt skazuemoj on edinstvennojs čislas. Primièraksi: Mi puuda oli täs pajkas. Äjja rahvasta oli soberanijas. Burjan ajgah jarvel oli vähä kalanièkkua.
Esli podležaščoj on vìrazittu častičnojs padežas množestvennojs čislas, skazuemoj glagola ajna on kolmannes litsas edinstvennojs čislas. Krasnoarmejtsoj matkuau uuliččua myö. Aèroplanoj lendi piäliči kyläs.
Prilagatel'noj sostavnojs skazuemojs soglasujčeh podležaščojn ke čislas i padežas. Kojvu on korgiè. Kojvut olla korgièt. Kojvuloj on korgièloj.
UPRAŽNENIJA 26. Kir'jutakkua täs tekstas rinnakkaj podležaščojt i skazuemojt. Skobkis ozutakkua, mil skazuemoj soglasujčeh podležaščojn ke.
UPRAŽNENIJA 27. Luaikkua predloženijat sledujušolojn podležaščolojn ke.
1. Èrähiè sorziè. 2. Kaksi tulda. 3. Sejččeme vuotta. 4. Kaksikymmendä hengiè. 5. Äjja tetrattiè. 6. Äjja knijgua. 7. Puoli tajvasta. 8. Äjja kärbäjziè. 9. Kuuzi lasta. 10. Kaksiojsta askelda. 11. Myö vellen ke. 12. Sejččej. 13. Učenikkoj. 14. Mašinoj.
1. Pograničnikka tabäj (kenen?) špionan. 2. Kalanièkka suau (midä?) kalua. 3. Vasja ruadau (kenenä?) kinomehanikkana. 4. Olja opastuu (keksi?) ljotčikaksi. 5. Suksi on luaittu (mis?) kojvus. 6. Vanja pagizi (mih näh?) linnah näh. 7. Lesoruba vedäy parret (mil?) hebojzel. 8. Hän tuli školas (mittä?) knijgojtta. 9. Hyö luaittih (mi?) veneh.
Dopolnenija vìražajčeh nijl že paginan čuastilojl, kuj i podležaščoj. Se vìražajčeh suščestvitel'nojl kajkis padežojs predlogatta i jal'gisanatta libo predlogan i jal'lgisanan ke. Suščestvitel'nojn sijas dopolnenijana voj olla mestoimenija, prilagatel'noj, pričastija i količestvennoj čislitel'noj. Sen lizäksi, dopolnenija voj vìražajjakseh sočetanijal čislitel'nojl imenitel'nojs padežas yhtes suščestvitel'nojn ke i častičnojs padežas.
1. Starikka pyydi kalua nuotal. 2. Hänen luo tuli kalajne i kyzyj: "Midä siul pidäy, starikka?" 3. Ken bo mejl sanos vanhah näh da projdinuoh näh. 4. Konferentsijah tulluzil annettìh komnatat. 5. Kajkkiè kolmiè vallittih komissijat. 6. Hän lejkkaj kaksi puuda.
Kuj i podležaščoj, dopolnenija voj vìražajjakseh infinitival; nämis slučajlojs se vastuau kosvennolojn padežojn voprosojh i voj vajhtuo otglagol'nojl suščestvitel'nojl. Sravnikkua: 1. Opastun (mih?) risujččemah. – Opastun risovanijah. Vrača Mišal kièl'di (midä?) aella kon'kil. Kièldi aeluksen kon'kil.
Primečanija: Pidäy èrojttua infinitiva, kudama on dopolnenijan značenijas, infinitivas, kudama on sostavnojs glagol'nojs skazuemojs. Sidä varojn pidäy mujstua: glagola, kudamas zavisiu infinitiva, ènzimäjzes slučajs (dopolnenija) sohranjajččou oman täyven značenijan, a tojzes slučajs (sostavnojs skazuemojs) se imejččöy abu značenijan i ozuttau vaj dejstvijan zavodinnan, vozmožnostin libo neobhodimostin (kačo § 11).
| infinitiva – dopolnenija | infinitiva – sostavnojn skazuemojn čuasti |
| Čikko opastuj suksil aelemah | Čikko zavodi aella suksil |
| Kuču händä usta salbuamah | Miè èn vojnut salvata usta |
| Nina avuttau čikol opastuo anglijskojda kièl'dä | Nina rubièu opastumah anglijskojda kièl'dä |
UPRAŽNENIJA 23. Kir'jutakkua teksta. Podčerknikkua dopolnenija. Piäl kir'jutakkua mittymäh voprosah vastatah dopolnenijat.
1. Traktorista kyndäy traktoral. 2. XVIII partijnojn s''ezdan delegatat suuren vostorgan ke vastattih mejjan voždjua tovarišča Stalinua. 3. Mihajlov ruadau mašino-traktornojl stantsijal traktoristana. 4. Kolhoznikan lapset opastutah učiteljojksi. 5. Hän pagizi tovariščah näh. 6. Ènne vojnal torattih tankojtta. 7. Stolat on luaittu hyväs puus. 8. Kuldajsta orehua oravajne syöy, izumrudua ottau, a kuoruot keriäy.
UPRAŽNENIJA 29. Kir'jutakkua teksta. Podčerknikkua dopolnenija. Dopolnenijojn piäl kir'jutakkua, mittymäl paginan čuastil net on vìrazittu.
1. Dièlo muasteriè varuau. 2. Myö rešijmmä andua avun jiäil. 3. Ènämbi pidäy auttua sluabolojl. 4. Miè ljuubin aella hyväl hebojzel korgiès hejnikös. 5. Alä kijrehtä kièlel, kijrehtä dièlol. 6. Tulluziè sijojtettih yö sijah: yhtel annettih divana stolovojs, tojziè kajkkiè ustroittih priemnojh; kajkil täydyj sijua. 7. Opastu pidämäh omat vešit porjadkas. 8. Miša rubej lykkimäh lastujziè ojah i sledimäh nijen putešestvijua mutkikasta ojan ruslua myö. 9. Kolmel hengel meijan klassas annettih premijat. 10. Siul pideli hujjustuakseh piènen vellen obižajes. 11. Tänä keviänä kolhoza saj kolme vejalkua. 12. Myö ni kel èmmä anna polletella mejjan sovetskojda muada.
1. Prjamoj dopolnenija. Dopolnenijua, kudama on vìrazittu imenitel'nojl, roditel'nojl i častičnojl padežojl, sanotah prjamojksi dopolnenijaksi.
Se upotrebljajčeh perehodnolojn glagolojn ke i ozuttau predmièttua, kudamah napravljajčeh dejstvija.
Starikka pyydi kalua. Ohotnikka tappoj kondièn. Pane knijgat partah. Rabočojt stroittih uuzi zavoda.
Prjamoj dopolnenija imenitel'nojs i roditel'nojs padežojs
ozuttau:
1) čto predmiètta on ynnäh otettu dejstvijah,
2) čto dejstvija on loppièttu ili liènöy loppièttu.
1. Manja söj bulkan. (Ynnäh söj bulkan.)
Muamo toj rokan stolal. (Ynnäh toj rokan.)
2. Miè rešijn zduačan. Muamo kuččuj pojjan.
(Dejstvija on loppièttu).
3. Kanna hallot. Syö bulka.
(Predmiètta ynnäh pidäy olla otettu dejstvijah).
4. Hyö tervatah veneh. Hyö salvetah kodi.
Prjamoj dopolnenija imenitel'nojs padežas voj olla vaj skazuemojn glagolan ke povelitel'nojs naklonenijas i glagolan ke kolmannes litsas množestvennojs čislas, kajkis naklonenijojs, utverditel'nojs paginas. Lejkkua puu. Hyö ostettih hebo.
Prjamoj dopolnenija častičnojs padežas ozuttau:
1) čto dejstvijah on otettu èj opredeljonnoj čuasti predmièttua ili
količestva,
2) čto dejstvija èj ole loppièttu.
1. Manja söj bulkua. Muamo toj rokkua stolal.
(Söj čuastin bulkua, toj čuastin rokkua; dejstvija èj ole loppièttu).
2. Miè rešiijn zaduaččua. Muamo kuččuj pojgua.
3. Kanna halguo. Syö lejbiä. Sua kalua.
(Čuasti ili èj opredeljonnoj količestva predmièttua.)
4. Hyö tervatah venehtä. Plotnikat salvetah kodiè.
Konza glagolan ke nygöjzen i tulijan ajjan formas prjamoj dopolnenija on imenitel'nojs ili roditel'nojs padežas, to glagola ozuttau tulijan ajjan. Hän lejkkuau puun. Miè luven knijgan. Plotnikat stroitah kodi.
Konza glagolan ke nygöjzen i tulijan ajjan formas prjamoj dopolnenija on častičnojs padežas, to glagola ozuttau nygöjzen ajjan. Hän lejkkuau puuda. Miè luven kniigua. Plotnikat stroitah kodiè.
Esli perehodnoj glagola on otritsanijan ke èj, silloj prjamoj dopolnenija on častičnojs padežas. Primièraksi: Pane ručkat partah – Hän èj pane ručkiè partah. Učenikka rešši zaduačan – Učenikka èj reššinyt zaduaččua. Starikka kohendi venehen – Starikka èj kohendanut venehtä. Hän kandoj hallot. Hän èj kandanut halguo.
Èrähät glagolat ljuubiè, varata, uvažajja, vuottua, kijttiä, mojttiè, nagrua i m.i. trièbujjah dopolnenijua vaj častičnojs padežas. Primièraksi: Hän ljuubiu lugiè knijgua. Passažirat vuotetah parahodua. Kägi kijttäy kukkuo sendäh, čto kukko kijttäy kägiè.
UPRAŽNENIJA 30. Kir'jutakkua primièrat. Podčerknikkua prjamoj dopolnenija i ozutakkua mittyizes padežas se on.
1. Mejjan kyläh stroitah detplošadkua. 2. Siè tänäpäj tuo miul jarilleh knijga. 3. Kalanièkat veetäh nuottuo. 4. Učenikka osti laukas knijgan, ručkan, tetradkan i rezinkan. 5. Hyö piästettih veneh čièpis, nostettih puarussa, i lähtièttih ajamah. 6. Hyvä izändä ajna vedäy venehen talveksi mual. 7. Hän ylen äjjal ljuubiu lugiè hudožestvennojda knijgua. 8. Anna hän vièy kir'jajzen. 9. Hän viritti lampan i otti knijgan käzih.
2. Kosvennoj dopolnenija. Dopolnenijua, kudama on vìrazittu ljubojl kosvennojl padežal, pajči imenitel'nojda, roditel'nojda i častičnojda, a muga že padežojl predlogan i jal'gisanan ke, sanotah kosvennojksi dopolnenijaksi.
Kosvennoj dopolnenija ozuttau predmiètan različnoloj otnošenijoj dejstvijah.
Petja sanoj omal tovariščal. Täs dopolnenija on datel'nojs padežas i ozuttau predmièttua, kudamua varojn mänöy dejstvija.
Starikka pyydi kalua nuotal. Täs dopolnenija on datel'nojs padežas i ozuttau dejstvijan orudijua.
Dopolnenijan značenija predlogan i jal'gisanan ke zavissiu predlogan i jal'gisanan značenijas. Primièraksi, jal'gisana ke voj ozuttua yhtehizen dejstvijan.
Hän èli tovariščan ke. Miè pagizin učiteljan ke.
Primečanija: Èrähiči on vajgiè opredeliè, kuuluu-go sana, kudama sellittäy glagolua, dopolnenijah vaj obstojatel'stvah. Tämän mojsta sanua voj sanuo obstojatel'stvennojksi dopolnenijaksi.
Primièraksi: 1) Hebo hyppäj piäliči ajjas. 2) Hän ajoj nuaglan läbi sejnäs.
UPRAŽNENIJA 31. Kir'jutakkua teksta. Podčerknikkua kosvennojt dopolnenijat yhtel čjortočkal, a prjamojt dopolnenijat – kahtel čertočkal.
1. Tuatto osti hyvän knijgan. 2. Miun muamol hyvän ruavon periä annettih premija. 3. Uborščitsa pezi školua. 4. Kodi on stroittu kirpičäs. 5. Vasja tahtou opastuo kapitanaksi. 6. Hän andoj knijgan tovariščal. 7. Miun tuatto vojnal päj tuli jallatta. 8. Miun vejkko ruadau kolhozas brigadirana. 9. Griša tulou školah čikon ke. 10. Morjakat aellah merilöj myöte korablilojl. 11. Hän tovariščah näh luadi hyvän ruavon.
Stradatel'nojksi oborotaksi sanotah predloženijua, kudamas skazuemoj on vìrazittu glagolal i pričastijal stradatel'nojn značenijan ke. Mua lämbièy päjväjzen vuoh. Kartina on hudožnikan risujdu. Puu on lejkattu kirvehel.
Dejstvitel'nojs oborotas podležaščoj ozuttau dejstvujušojda litsua
libo predmièttua, a dopolnenija ozuttau predmièttua, kudamah mänöy
dejstvija. Stradatel'nojs oborotas podležaščoj ozuttau predmièttua,
kudamah mänöy dejstvija; dejstvujušoj litsa libo predmiètta
oboznačajjahes dopolnenijal roditel'nojs i datel'nojs padežojs.
Dejstvitel'nojn oborotän muuttues stradatel'nojksi, prjamoj dopolnenija
tulou podležaščojksi, a podležaščoj tulou dopolnenijaksi roditel'nojs
libo datel'nojs padežojs.
Učenikka rešši zaduačan (dejstvitel'noj oborotta).
Zaduačča on učenikan (stradatel'noj oborotta).
UPRAŽNENIJA 32. Muutakkua stradatel'nojt oborotat, kudamat vojbi,
dejstvitel'nojksi. Löyväkkiä podležaščoj i ozutakkua dopolnenijojn padežat
molemmis oborotojs.
Obraztsa: Mejl oli polučittu telegramma. Polučijmma telegramman.
1. Severnoj poljussa on bol'ševikojn vojtettu. 2. Namiètittu zaduačča oli čestin ke vìpolnittu sovetskolojl ljotčikojl. 3. Severnojn poljusan zavojujččemizeh varojn sovetskolojl poljarnikojl oli luaittu suuri podgotovitel'noj ruado. 4. Ylen suuret trudnostit oli vojtettu geroičeskolojl zimovšikojl. 5. Kajken muailman učjonolojl oli ozutettu suuri interesa sovetskojh èkspeditsijah. 6. Suurel tuulel oli nostettu sagiè pil'vi lämmiä peskuo. 7. Syvil ovragojl oli kajvettu leviè peldo. 8. Keldajzil lehtil on kyl'vetty kogo dvora. 9. Kavkazskolojn mägièn veršinat on katettu igäjzel jiäl. 10. Steppi oli päjväjzen poltettu.
UPRAŽNENIJA 33. Muuttakkua dejstvitel'nojt oborotat, kudamat vojbi,
stradatel'nolojksi. Löyväkkiä podležaščojt i ozutakkua dopolnenijojn padežat
molemmis oborotojs.
Obraztsa: Myö jo luaimma ruavon pluanan. – Mejl jo on luaittu
ruavon pluana.
1. Veres vihannus pejtti puut. 2. Kukkijan tuomen duuhu täytti miun komnatan. 3. Päjväjne valgièsti valgaj kojvikon. 4. Lijga vezi uutti joven ojgièn rannan. 5. Tumana pejtti vähäl nägyvät rannat. 6. Läbinägymätöj tuučča pejtti randa kallivot. 7. Suuri pakkajne kyl'mäj suuren joven. 8. Podpiskua gazièttojh i žurnualojh prijmitäh kaj počtovojt otdelenijat. 9. Mejjan zavoda piästi uuven partijan avtomobiljoj.
1. Miè priglasijn tovariščua yhtes stokanan čuajuo juomah. 2. Mäne tuo rengi vettä. 3. Tuatto toj mečäs päj reen hejniä.
Dopolnenija, kudama kuuluu otglagol'nojh suščestvitel'nojh, imejččöy sen že značenijan, kuj i dopolnenija glagolah; se ozuttau predmièttua, kudamah napravljajčeh dejstvija.
1. Sejnäl oldih lubočnojt kartinkat, kudamis oli ozutettu Kistrinan i Očakovan otanda, a muga že mučojn valličenda i kazin muah panenda. 2. Mečäs kuuluu hallon lejkkuanda. (Sravnikkua: Ottua Kistrin i Očakov, vallita mučoj, lejkata halguo.) 2. Pagina samozvantsah näh terväh levij. (Sravnikkua: paista samozvantsah näh.) 3. Sorevnovanija parallel'nojn gruppan ke äjjal nosti mejjan uspevaemostiè matematikas. (Sravnikkua: sorevnovajjakseh grupan ke, uspevajja matematikas.).
Dopolnenija voj otnosièkseh prilagatel'nojh. Täs slučajs se dopolnjajččou priznakan značenijua, kudama on vìrazittu prilagatel'nojl.
1. Miša tuli kodih ylen dovol'noj oman ènzimäjzen vìstuplenijan uspehal. 2. Ylen sposobnoj muzìkkah, hän tahtoj postuppiè konservatorijah.
UPRAŽNENIJA 34. Kir'jutakkua teksta. Podčerknièt dopolnenijat i
ozutakkua, mittyjzeh voprosah net vastatah; voprosa pangua dopolnenijan piäl.
Obraztsa: Tämän (Min?)/zaduačan rešenija on prostoj.
1. Učebnojn vuuven lopenda oli otmiètittu obščojl èkskursijal Moskovah. 2. Ongittamizen ljuubijat noustih ènne päjvän nouzuo. 3. Abu osaždjonnolojl tuli ajganah. 4. Mejjan rodinan vragojl èmmä anna pošadua. 5. Lapset tuodih täyvet korzinat mar'jua. 6. Päjvän loppu mäni ylen vesseläh. 7. Bol'noj prijmi stolovojn luzikan lekarstvua.
1. Suuren školan piäl lepettäy ruskiè flaga. 2. Stahanovtsa yhtes päjväs täytti oman norman. 3. Lugematoj knijga oli stolal. 4. Kolmannen päjvän vihmuu.
Opredelenija voj olla soglasujdu i èj soglasujdu. Soglasovannoj opredelenija kajkkiè puaksumbah vìražajčeh prilagatel'nojl: Suuri hebo vedäy jugièdä regiè. Vanha starikka sanelou pionerojl èndizeh èlokseh näh.
Soglasovannoj opredelenija muga že voj vìražajjakseh pričastijal, mestoimenijal i čislitel'nojl: porjadkovojl i količestvennojl.
1. Piäzemätöj pajkka oli hänel iès. 2. Täs kois èläy kolhozan predseduateli. Tuan talon osti sel'soviètta. 3. Vijel učenikal annettih premija. 4. Ènzimäjne učenikka tuli školah. Kaheksas kilometra ozuttihes ylen pitkäksi.
Primečanija: Količestvennoj čislitel'noj on onredelenijana vaj kosvennolojs padežojs; imenitel'nojs i častičnojs padežas čislitel'noj obrazujččou suščestvitel'nojn ke èruomattoman sočetanijan, kudama on podležaščojna libo dopolnenijana (Kačo § 4 i 14.)
UPRAŽNENIJA 35. Kirjutakkua teksta i podčerknikkua opredelenijat, kudamat on soglažsujdu.
Suuri i vägevä on Sovetskolojn Sotsialističeskolojn Respublikojn Sojuza. Sil'mäl tabuamattomat ollah sen muat. Loppemattomat ollah sen bohatstvat. Loppemattomat ollah sen rahvahièn tvorčeskojt väet. Suuri i loppematoj on sen hozjajstvennoj i voennoj vägi. Kuj murendamatoj kallivo, kapitalističeskojn muailman keskes, sejzou mejjan slavnoj rodina, vojttanuon sotsializman mua. Myö, ozakkahat Sovetskojn Sojuzan graždanat, olemma täyvet ihastusta i gordostiè oman rodinan puoles; sijt èj ole klassovojda gnjottua, èj ole natsional'nojda ugnetenijua, èj ole ihmizen èksploatatsijua tojzen ihmizen puolel. Mejjan rodina on ènzimäjne mua muailmas, kudamas rabočojt i krest'juanat hävitettih èksploatatorskolojn klassojn gospodstva i suadih ruadajah ihmizeh näh ozakas, obespečennoj kul'turnoj èlos.
a) Suščestvitel'noj imenitel'nojs padežas: Sygyzy yöl hän matkaj meččä tropajsta myö. Kezä päjvät oldih lämmät i kaunehet.
b) Suščestvitel'noj roditel'nojs padežas: tämän mojne opredelenija ozuttau prinadležnostiè libo dejstvujušojda litsua i vastuau voprosojh kenen? min?: Školan direktoratta myö tädä dièluo èmmä voj reššiè. Hebolojn hännät hejluttih tuules.
v) Mestoimenijat, konza net kuulutah slušestvitel'nojh i nijl on pritjažatel'noj značenija: Miun vejkko opastuu Moskovas. Tejjän hebo on hyvä. Hänen tuatto lejkkaj puun.
g) Suščestvitel'nojn sočetanija prilagatel'nojn, mestoimenijan libo čislitel'nojn ke častičnojs padežas. Tämän mojzel sočetanijal on kačestvennojn libo količestvennojn opredelenijan značenija: Pertih tuli tyttöjne vuotta nellä tojsta. Hän oli èj suurda kazvuo. Kolhozas on hyviä roduo lehmiè.
Primečanija: Nämis sočetanijojs suščestvitel'nojda èj sua èrojttua omis opredelenijojs: èj sua sanuo tyttöjne vuotta, hän suurda, lehmiè on roduo.
d) Suščestvitel'noj kosvennojs padežas jal'gisanan ke ke i jal'gisanatta (suščestvitel'noj voj imejja oman opredelenijan): Yksi kaunis valgièn har'jan ke hebojne jaj dorogal. Turbièn hännän ke rebo njulahtih norah.
e) Opredelenijan značenijas voj olla infinitiva: Hän oli muasteri sanelemah suarnua.
UPRAŽNENIJA 36. Kir'jutakkua teksta. Löyväkkiä nijlöjs opredelenijat i ozutakkua mittymil paginan čuastilojl net on vìrazittu.
1 Belogorskoj kreposti on nellänkymmenen virstan piäs Orenburgas päj. 2. Mejjan kyläh kaksi vuotta tuaksi päj oli stroittu èlektričeskoj stantsija. 3. Obrazovannoj ihmine voj tuuva suuren pol'zan mual. 4. Doroga sillas pojkki ohranjajčeh pograničnikojl. 5. Komnattah tuli ihmine pièndä kazvuo. 6. Uuličan lopus sejzoj suuri kirpiččähine kodi ruskièn katoksen ke. 7. Karelijan jarvet ollah bohatat kalal. 8. Ohotnikka nägi zvièrin jället. 9. Kolhozan kar'ja matkuau meččäh.
1. Talvi dorogua myö matkatah hevot gruuzun ke. 2. Kuuzièn ladvat ruskotetah päjväjzen laskus. 3. Hänen muamo ruadau kolhozas lypsäjanä. 4. Turbièn hännän ke kojra tarkah vedi pograničnikkua narušiteljan jal'giè myö. 5. Hän oli hyvä opastumah. Hän èj ollut suurda kazvuo.
UPRAŽNENIJA 37. Luaikkua predloženijat, kudamis sledujuščojt sanat oldas opredelenijana.
1. Èj suurda kazvuo. 2. Vuotta kaheksatojsta. 3. Krìškatta. 4. Slonan luus. 5. Hänen velliè. 6. Ènzimäjstä sortua. 7. Harmuan parran ke. 8. Ruskièda tsvièttua.
UPRAŽNENIJA 33. Kir'jutakkua primièrat. Ozutakkua sanojn piäl kus roditelel'noj padeža on prjamojna dopolnejoijana, kus opredelenijana.
1. Kolhoza osti traktoran. 2. Sel'soviètan predsedatelja ègläj pidi sobranijas otčjotan. 3. Miun tuatto ruadau zavodas. 4. Suurel mäel päj näimmä oman kylän. 5. Školan katoksel lièhuu ruskiè flaga. 6. Suuren tuulen ajgana tuuli pihas kuadoj puun. 7. Kevät kyl'vön kolhoza loppi uspešno i srokkah. 8. Aèrodroman piäl lendeli kymmene aèroplanua. 9. Učitelja toj klassah mikroskopan.
UPRAŽNENIJA 39. Kir'jutakkua annetut sočetanijat kahteh stolbìkkajzeh: vazembah stolbikkajzeh kaj sočetanijat, kudamis suščestvitel'noj roditel'nojs padežas vìražajččou dopolnenijua, a ojgièh stolbikkajzeh sočetanijat, kudamis suščestvitel'noj sijt že padežas ozuttau opredelenijua.
1. Tuulen ispol'zujnda. Tuulen šumu. 2. Vellen knijgat. Vellen provodinda. 3. Hevon vägi. Hevon ostanda. 4. Učenikojn sobranija. Učenikojn kyzyndä. 5. Direktoran naznuačinda. Direktoran rasporjaženija. 6. Puškinan izučajnda. Puškinan poèma. 7. Vračan zaključenija. Vračan kučunda.
UPRAŽNENIJA 40. Kir'jutakkua primièrat. Opredelikkua, kus imenitel'noj padeža on podležaščojna, kus prjamojna dopolnenijana, kus opredelenijana.
1. Rauda doroga matkuau mejjan kyläs sijriči. 2. Kanuavas piäličči stroittih silda. 3. Luve knijga. 4. Keski jarvel sejzoj èj suuri suari. 5. Vezi linnut lennettih jugah. 6. Ota bibliotekas interesnoj knijga. 7. Kolhoznikat mečäs tavattih špiona. 8. Papanintsat avattih severan tajnat. 9. Mejjan školan učenikat valmistetah aèroplanan modeli.
Opredelenija ozuttau predmiètan priznakan, a priloženija andau sil že predmiètal tojzen nazvanijan (nimen). Sravnikkua: vanhajne kolhoznitsa i staruha-kolhoznitsa.
Priloženija voj ozuttua igiä, natsional'nostiè, spetsial'nostiè, professijua i m.i.
Kolhoznikka-traktorista ajoj traktoral pelduo myö. Kar'jalajne-kolhoznikka udarno ruadau kolhozas. Vrača-hirurga luadi udačno operatsijan.
Priloženija voj olla predmiètan sobstvennojna nimenä. Uralan rannal on kazatskoj stanitsa Lbiščensk.
Priloženija voj ozuttua predmiètan značenijua libo sen osobennostiè: izba-čital'nja, telefona-avtomatta.
Priloženijan čisla voj olla èj yhten mojzena opredeljaemojn sanan čislan ke. Ènzimäjzen pjatiletkan ajgana mejl on stroittu suuret zavodat – mejjan muan industrializatsijan baza.
Primečanija: Priloženija voj vìražajjakseh padežas èj soglasujdul suščestvitel'nojl, konza se ozuttau hudožestvennojn proizvedenijan, knijgan, gaziètan, p'esan, kinokartinan i m.i. nimiè. Tämän mojzet priloženijat pidäy panna kavìčkojh i kir'juttua suures bukvas.
Miè luvin gazièttua "Pravda". Miè ylen äjjal ljuubin Repinan kartinua "Burlakat".
Priloženija, kudama on vìrazittu yhtel naritsatel'nojl suščestvitel'nojl, yhtyy opredeljajttavan sanan ke čjortočkan vuoh: rabočoj-stahanovtsa, najne-lötčikka. Èj piè čjortočkua, esli tojne suščestvitel'noj on sobstvennoj nimi: linna Astrahan', Volga jogi.
UPRAŽNENIJA 41. Lugièkkua teksta. Löyväkkiä nijs priloženijat; ozuttakkua nijen značenija.
1. Zastuavas Poltavka slavnojs Gorodenovskojs otrjadas èli i ruadoj pograničnikka Nikita Karatsupa. Karatsupa oman Indusan avul tabaj ènämmän sadua granitsan narušiteljua-špionua, bandittua, kontrabandistua. Rasskuazat neustrašimojh ordenonostsah Karatsupah näh i hänen kojrah Indusah näh on pečatojdu sbornikas "Na granitse".
2.
Oli slavnojs linnas Pijteris,
Konza lykättih tsuariè Mijkulua,
Istujhes tilah buržujn atamana,
Buržujn atamana Kerenskij.
I sil kodvua, sil ajgajzel
Lendi merilöjn taguada suuri kokko lindu,
Lindu kokko hruabroj moločča,
Vägevä bohatteri Vladimir Il'ič.
Lendi hän linnah Pijterih,
Èj hän ljuubinut vluastiè buržujlojn.
Mäni hän keskeh ruadaja rahvahal,
Organizujčči hän ičel družinan
Ylen rohkièn, hruabrojn, udualojn.
(T.E. Turuevan bìlinas "Leninah näh")
UPRAŽNENIJA 42. Kir'jutakkua teksta i pangua propustitut
čjortočkat.
1. Lesoruba stahanovtsa ènne srokkua täytti zadanijan.
2. Mejjan rajoj tarkah vardojjah gerojt pograničnikat.
3. Pograničnikka Andrej oman kojran ke Dik tabaj äjjan špionua.
4. Èkskursantat lähtièttih linnah Puškin, kudama on èj lojttona Leningradas.
5. Najne ljotčikka tarkah upravljajččou samoljottua.
6. Myö illojl luvemma gazièttua "Sovetskoj Karelija".
7. Artista skripačča hyvin sojtti skripkal.
8. Ljotčikka nabljudatelja andoj samoljotal kursan.
UPRAŽNENIJA 43. Kir'jutakkua primièrat, pangua priložečijat,
upotrebikkua sanat, annetut skobkis.
Obraztsa: Poèmas "Mednìj vsadnik" Puškin kir'jutti 1824 vuuven
navodnenijah näh.
1. "Mednìj vsadnik" (poèma) Puškin kir'jutti 1824 vuuven navodnenijah näh. 2. Myö opastujmma naizust' 4 otrìvkua "Evgenij Onegin" (romana). 3. (Gaziètta) "Pionerskaja pravda" oli pečatojdu interesnoj opisanija lapsièn karnavalah näh kul'turan i otdìhan parkas. 4. Papaninan gruppa otettih jiäl päj sledokolat "Tajmìr" i "Murman". 6. Radiuo myö peredavajdih "Dubrovskij" (opera). 6. Miun tovarišča soverši putešestvijan ymbäri muas (parusnikka) "Tovarišč".
Gotčievan briguada ruadau družno. Mečäs ruatah lesorubat. Tänäpäj on kaunis siä.
Obstojatel'stvat vojjah ozuttua i priznakan stepeniè, i otnosièkseh prilagatel'nojh: Hän sanoj miul ylen hyvän novostin.
Obstojatel'stvat vojjah vìražajjakseh narečijal, deepričastijal, suščestvitel'nojl prebìvatel'nojs padežas; suščestvitel'nojl mestnojs, vhodnojs, datel'nojs i roditel'nojs padežojs, kuj predlogojn ke i jal'gisanojn ke, a muga že predlogojtta i jal'gisanojtta i infinitival.
Šumu i iänet kuuluttih kajkkièl. Aldojllen i läjkkyen matkatah polkat. Sejnänä sejzou dubovoj meččä. Joven tagana sambuj tuli. Miè tuohuksen ke lähtin andamah hevol syömistä. Meččänièkka mečäs ambuj kondièn. Lapset mändih školah. Tuatto huondeksel ajoj linnah. Kalanièkat tuldih jarvel päj. Myö mänimmä pojkki joves. Kokkinaki i Gordienko lennettih Moskovas päj Amerikkah.
Značenijan mugah obstojatel'stvat ozutetah dejstvijan mänemistä, sijua, ajgua, pričinua i tseliè.
UPRAŽNENIJA 44. Lugièkkua teksta, löyväkkiä obstojatel'stvat, ozutakkua mittyjzih voprosojh vastatah i mittyjzil paginan čuastilojl ollah vìražitut.
1. Kolhoznikat družno ruatah pellol. 2. Gaziètas oli kir'jutettu ylen hyvä novosti. 3. Stahanovskojn dviženijan rezul'tatat nävytäh kajkkièl. 4. Pajattaen lapset matkatah lagerilojh. 5. Sejnänä sejzou kolhoznoj rujs. 6. Učenikka lähti ongen ke astumah jogeh päj. 7. Tuatto ruadau zavodas. 8. Pionerat keräyvyttih klassah. 9. Miè illal luven gazièttua. 10. Kolhoznoj traktora sejzou pellol. 11. Mečäs mänöy udarnoj ruado.
Tämän lizäksi, dejstvijan obstojatel'stva vojbi ozuttua
dejstvijan miäriä libo stepeniè, libo priznakkua; se vastuau
voprosojh äjja-go kerdua? mittyjzes miäräs? kuj äjja?
1. Tämän stihotvorenijan miè luvin kolme kerdua.
2. Keviän myö vastajmma ylen vesselästi.
Primečanija: Dejstvijan mänemistä ozuttaja obstojatel'stva voj olla vìrazittu sravnitel'nojl oborotal sojuzan ke kuj: Poezda lendi kuj strela. Vihmuj kuj korvos kuadoj.
UPRAŽNENIJA 45. Kir'jutakkua teksta. Podčerknikkua dejstvijan mänemistä ozuttajat obstojatel'stvat. Èrikseh ozutakkua nijlöjs net, kudamil on miärän znatsenija. Joga primièras ozutakkua, mittymiä sanua obstojatel'stvat sellitetäh.
Letčitsojn doroga, vähembäh kuj puoleh matkah sah, projdi hyväl siäl. Terväh samoljotta puuttuj tuuččih, kudamat kajkkineh salvattih mua. Saj männä vaj sogièl lennol. Sogièl lennol lennettih 2000 kilometrua. Novgorodan rajonas i Onega jarven piäl kerras äjjal vilustih. Parahiksi okažiuvuttih lämmät sovat kudamih Sevastopoljas ljotčitsat kačottih viärä-sil'mäjzin, kuj lijgah gruuzuh. Objazannostit vozduhas oli tarkah juatut: zabottua jogahizen doljah tuli èj vähä, no ruado èj azettaudunut ni yhteksi minutaksi. Osipenko rubej hejttämähes, konza alahana syväl sinizenä točkajzena läjmähti holmovskoj jarvi, vihojttaièn rannojn ke.
Pereljotan učastnitsat skromno paistah, čto pahoj olis duumajja, budto vaj hyö ollah kajkkiè ènämmäl odaritut vìdajuščolojl kačestvojl. Hyö paistah, čto mojziè letčitsoj äjja löydyy mejjan Sojuzas.
I myö gordostin ke sovetskojn najzen puoles luvemma nämä sanat.
UPRAŽNENIJA 46. Duumadjgua predloženijat, kudamis sledujušojt sanat oldas obstojatel'stvana (miäriä ozuttaina): kaksittajn, ni askelel, vähäjne, èrähät, korgièmbi, kajkkiè, ènämmäl, ni yhtä.
UPRAŽNENIJA 47. Kir'jutakkua teksta. Sijua ozuttajat obstojatel'stvat i podčerknikkua.
Kuj nijs pajkojs Vjatskolojs,
Da sijt-go linnas Uržumas
Rodih udualoj hruabroj moločča,
Nuori bohatteri Sergej Mironovič.
Rodih häi köyhäs perehes,
Ajvojn häi tijjusti hiät i gorjat:
Nellävuodizena häi jaj tuatos i muamos,
Opastuj häi omas linnas...
Opastuj häi ylen otlično,
Ièlleh Kazanih häi otpravljajčeh –
Sih školah da mehanotehničeskojh ...
(T.E. Turuevan bìlinas päj Kirovah näh.)
1. Piènen joguon rannal oli stroittu zastuava. 2. Kolhozan nijtyl kièhuu ruado. 3. Jarvel nägyy kolme venehtä. 4. Zavodas luaitah mašinoj mejjan kolhozoj varojn.
Ajvojn huondeksel miuda nostatti barabana. Miè kogo kezän huogavvujn lageris. Egläjzes päjväs hän tuli ruadoh. Hän lugi ildah sah.
UPRAŽNENIJA 48. Kir'jutakkua teksta i ozutakkua ajjan obstojatel'stvat.
Yhten kerran kezäl zavtrakan ajgah mejjan luo terrasal kus päj liène tuli harmua kazi. Lapset sejčas že ruvettih händä syöttämäh. Ènzimäj hyö kuattih bljudtsajzeh majduo, sijt lykättih kaksi kalajsta. Kazi varaj mejdä, kaččomatta mejjan kajkkih armasteluksih, èj koskettanut syömiziè. No sijt söj vähäjzen i terväh lähti iäre.
Tojzel huondeksel povtorijhes sama dièlo. Sen jal'geh kazi èj ozuttaudunut moniè päjviè. No sledujušojl kerral Vas'ka tunnustihes i syömizen jal'geh vièri terrasal i magaj kolme čuasuo. Ènne illallista Vas'ka käveli pihua myö, a yöksi nouzi divanal. Sijt ajjas hän jaj èlämäh mejl.
UPRAŽENIJA 49. Kir'jutakkua teksta. Muutakkua podčerknitut sanat i sänoin gruppat pričina obstojatel'stvojh i podčerknikkua net.
Obraztsa: Miè olin rassejannoj i istujmmos vièrahah vagonah.
Muuttua pidäy: Miè rassejannostin täh istujmmos vièrahah vagonah.
1. Miè olin rassejannoj i istujmmos vièrahah vagonah. 2. Kondiè tuskeuduj, mängähti i nouzi kahtel jalgua. 3. Staruha oli puolisogiè i pani kanan al sorzan jajčän. 4. Čikkuo èj otettu tehnikumah ku oli nuori. 5. Ivanov oli bol'noj, i propusti urokat. 6. Oli paha siä, i rìbakat jiädih kodih.
UPRAŽNENIJA 50. Löyväkkiä tselin ozuttajat obstojatel'stvat. Ozutakkua mittyjzel paginan čuastil net on vìrazittu.
1. Vuonajne räkil päjväl tuli jogeh juomah. 2. Miè, tejjan vanha kuoma i svuattu, tulin miriydymäh tejjan luo. 3. Hän tuli šahmattah kizuamah.
UPRAŽNENIJA 51. Kir'jutakkua täs stihotvorenijas kaj obstojatelvstvat i
ozutakkua nijen razvida, a muga že, mittyjzel paginan čuastil net on
vìrazittu.
Moskovas päj rajojh suate lojtos,
Jugan mäis vilujh merih sah.
Ristikanza izändänä projdiu
Oman kajken suuren rojnda muan.
Èlos välläjne on joga puolel,
Nijn ku Volga täyzi virdoj vièy
Joga pajkal doroga on nuoril,
Počitajjah vanhoj rahvahiè.
Muan piäl kevät tuuli tuulahojttau,
Èlos ajvin vesselembäh lyöy,
I ni ket èj kajkel ilmal vojja
Nenga nagrua, ljuubiè nijn kuj myö
Esli vraga murdua tahtou mejdä,
Vihan mejjan kulmis nähtä suau.
Rodinua myö ljuubimma kuj nejduo,
I kuj muamuo pièmmä luaskavua!
UPRAŽNENIJA 52. Luadikkua tämän tekstan, sintaksičeskoj razbora; löyväkkiä predloženijan členat i ozutakkua, mittujzil paginan čuastilojl net on vìrazittu.
Myö olimma gostis yhtes karel'skojs kyläs. Se oli mečän keskes. Yhten kerran myö lähtimmä meččäh meččyjččemäh. Siè myö näjmmä starikkua-lesnikkua. Lesnikka sanoj: "Työ vähäjzen myöhästyjttä. Ègläj mečäs oli hukkièn tabuanda."
Hukat jal'gimäjzin päjvin puaksuh käydih kyläh. Kolhoza rešši luadiè tabuannan.
Huondekses päj mečän randah keräyvyttih meččänièkät kojrièn ke. Kojrat haukunnan ke levittih meččäh. Vdrug mättähièn tagua jiäviydyj nuori èmä hukka. Häi nägi ihmiziè i sejzattuj. Sil že minutal kuuluj ammunda, i hukka langej. Tappoj sen kyläs gostis olija krasnoarmejtsa.
Kudamat libo predloženijan členat propuskajjahes sen täh, čto net oldih ièllizes predloženijas. Ylen puaksuh tämä on paginas (dialogas). Täs slučajs propustittu kebièsti vosstanavlivajčeh, mujstuu ièllizes päj.
Kas'jan kaččoj händä (Annuškua); tyttö sejzoj häneh bokin.
– Midä, gribua keräj? – kyzyj hän.
– Da, gribua, –vastaj hän muhejlojttaen.
– I äjjan löyvit?
– Äjjan.
– I valgièda on?
– On i valgièda.
Tojzis slučajlojs propustittu predloženijan člena podskazivajčeh obstanovkal. Primièraksi, propustittu podležaščoj vajuas predloženijas Tulou! liènöy täytetty poezdan vuottail passažirojl sanal poezda. Ènimäkseh vajualojs predloženijojs on propustittu podležaščoj libo skazuemoj, libo že molemmat glavnojt predloženijan členat. No voj olla propustittu i vtorostepennoj člena, kudama on neobhodimoj predloženijan smìslan loppumizeksi.
1. Prjamoj dopolnenija. Työ èttä-gö ottanut miun rezinkua? – Èj,
èn ottanut. (Propustittu on miè i prjamoj dopolnenija
rezinkua.
2. Obstojatel'stva, kudamatta predloženijal kaduou loppièttu smìsla,
esli-gu sidä èj andas ièl olija predloženija.
Oli-go Petja Krìmas? Èj, hän èj ollut. (Propustittu
obstojatel'stva Krìmas..
Primečanija. Predloženijojs skazuemojn ke, kudama on vìrazittu
nygöizen, projdinuon libo tulijan ajjan glagolal ènzimäjzes libo tojzes
litsas, propustittu podležaščoj (miè, siè, myö) podskazìvajčeh
glagolan formal: Kunne mänet? – Mänen kinoh. Midä luvetta? –
Luvemma Aleksei Tolstojn povestiè "Hleb".
Esli skazuemoj sejzou povelitel'nojs naklonenijas, to podležaščoj
(siè libo työ) ajna jiäy iäre. Salbua ikkuna. Tulgua tänne.
Predloženijat, kudamis podležaščoj podskazìvajčeh glagolan formal,
ollah täyvet predloženijat.
UPRAŽNENIJA 53. Kir'jutakkua teksta. Podčerknikkua vajuat predloženijat.
Kajkin oldih vajkkani. Sijt Fedja kyzyj:
– Kartoškat kièhuttih?
Pavluša opitteli nijdä.
– Èj, viè ollah ruohkat.
Sijt, jogeh päj kiändyhyö, lizäj:
– Näjt, hyppäj haugi, naverno.
– Èj, miè midä tejl rasskažin... kuunnelgua.
– Kuundelemma.
– Slobodskojn plotnikan Gavrilan tiijatta?
– A mindäh hän on ajvin mojne èj vesselä?
– A vot mindäh. Lähti hän kerran meččäh orièhua keriämäh.
Mäni lojtoksi meččäh i èj voj löydiä dorogua. A sijt yö. Istujhes
hän puun al. Istujhes i rubej nukkumah...
(Turgenevua myöte.)
UPRAŽNENIJA 54. 48 upražnenijas obraztsan mugah kir'jutakkua kahten tovariščan pagina. Podčerknikkua tejjan tekstas kaj vajuat predloženijat.
Nazìvnojt predloženijat upotrebljajjahes opisanijas i rasskuazas
ruttoh muuttuih sobìtijojh näh.
Vot kuuluj kolmas zvonka. Poezda sejčas lähtöy.
Jal'gimäjzet käen annannat. Privetstvijat. Prošal'nojt sanat.
UPRAŽNENIJA 55. Kir'jutakkua tämä teksta i podčerknikkua nazìvnojt predloženijat.
Stalingrad. Räkki. Pöly. Tramvaj, hypähtellen, matkuau pöly pil'vilöjs. Kujva ovraga. Kodizet. Igävä sloboda i poltettu steppi. I kotlovanas nouzou uuzi linna. Vihannat istutukset. Allejat nuoris puulojs. Tsvetnikat. Veeral huaruojat uuličat strogoloj i valgièloj kodiloj. Kluuba. Rabfakka. Bol'ničča. Teatra. Tojzel puolel dorogua – zavodan kontora, suuri kodi i ylen suuri traktornojn zavodan territorija.
UPRAŽNENIJA 56. Luadièt lyhyt opisanija nazìvnolojn
predloženijojn ke kudamah tahto annettuh temah.
Temat: 1. Kevät päjvä. 2. Kuudamo yö. 3. Jogi. 4. Meččä talvel.
5. Kolhoznoj bazara. 6. Sportivnojt sorevnovanijat.
UPRAŽNENIJA 57. Kir'jutakkua teksta. Podčerknikkua skazuemoj ličnolojs predloženijojs yhtel čjortočkal, a bezličnolojs – kahtel čjortočkal.
Lambi vaste vaj zavodiu savustuo. Tejl on viluhko, työ salbuatta rožat šinelin kagluksel: Tejl nukuttau... Hevot pläčkytetäh luhtiè myö; kuučeri viheldelöy... Valgiè, vesselä, ljuubo! Lojtoksi nägyy ymbäri...
Tuh'jolojl èj ole loppuo. Päjvä ajvin ylembä i ylembä. Terväh kujvau hejnä. Vot jo räkki (ägiè) lièni. "Kus bo, vejkko, täs juuva suas?" – kyzyttä työ nijttäjal...
Ymbäri viè pajstau päjväjne. Ohottièkseh viè suau. No pil'vi kazvau. Kaj kerras pimeni... No vot päjväjne uuvestah rubej kizuamah. Jury projdi. Kuj mandžojl i gribojl tulou nenäh! Mittyjne tyyni on kajkkièl!
1. Osobojt bezličnojt glagolat, kudamat ollah kolmannen litsan edinstvennojn čislan formas. Tämän tijpan bezličnojt predloženijat ènimäkseh ozutetah prirodan javlenijoj i kajken luaduziè ošušenijoj: valgenou, kyl'mäy ènämmäl kuj huondeksel, pimeni ènämmäl, säräjttäy, tuulou, vihmuu.
2. Ponuditel'nojn glagolan bezličnoj forma. Bezličnojt predloženijat tämän mojzen tijpan skazuemojn ke upotrebljajjahes vnutrennjojn sostojanijan, pereživanijan ozuttaes, kudamat männäh rovno-gu pereživajušojn tahtomatta. Sravnikkua: Miè èn muannut. Miul èj magauvuttanut. Miè tahton lähtiè katkal. Miul himojttau lähtiè katkal. Hänel èj himojttanut nosta yläh.
3. Ličnoj glagola, kudama on upotrebljajdu bezličnojn glagolan značenijas. Tämän tijpan predloženijojs dejstvija mänöy kuj stihijnoj; net predmiètat (javlenijat, prirodan väet), kudamat proizveditäh tämä dejstvija, predstavljajhes vtorostepennolojksi i vìražajjahes suščestvitel'nolojl datel'nojs padežas:
| Bezličnojt predloženijat: | Ličnojt predloženijat: |
| Tulen iskul sytytti sarajn. | Tulen isku sytytti sarajn. |
| Prijatno pahniu vereksel sejnäl. | Veres sejnä prijatno pahniu |
| Veel uutti rannan. | Vezi uutti rannan. |
4. Infinitiva dejstvijaj neobhodimostin libo nevozmožnostin značenijan ke. Olla häkil nuorajzes. Siul èj nähtä sen mojziè bojuloj.
5. Bezličnojt glagolat pidäy, pidi, liènöy, zavodi (zavodiu) yhtes infinitivan ke i m.i. Miul tänäpäj èj piè tulla siun luo. Fedjal rubej ozuttamahes, čto hän yöksyj.
6. Sanat: vojbi, pidäy, èj sua, žiäli, vähä, ajga on, himo i tojzet (svjazkan key) ènimäkseh yhtevyös infinitivan ke. Primièraksi: Vojnus projdiè läbi kogo koin i èj vastata ni yhtä hengiz. Èj-go sua žiälejja tojsta kedä tahto. Oli-go himo kuunnella? Miul oli žiäli keyhiä strikkua.
7. Voprositel'nojt otritsatel'nojt, neopredeljonnojt mestoimenijat
i narečijat yhtes infinitivan ke. Midä mejl ruadua? Kus händä
èččiè? Ni kunne èj sua hänes männä. Èj midä siul sit istuo. Èj
ollut kenen ke soviètujjakseh.
Bezličnolojs predloženijojs litsa, kudama dejstvujččou
libo ispìtìvajččou dejstvijua, voj, vìražajjakseh dopolnenijal
datel'nojs padežas. Sravnikkua: Miul hengittähes kebièsti
– Miè kebièsti hengitän. Hänel èj sua nousta tual mäel – Hän èj
nouze tual mäel. Mejl vojnus lähtiè kontsertah – Vojnuzimma lähtiè
kontsertah.
8. Stradatel'nojl pričastijal projdinuos ajjas, edinstvennojs čislas svjazkan ke olla i svjazkatta. Tušinan batarejah näh oli unohtettu. Jo on työtty jal'geh ajamah. Èj ole sanottu liigua sanua, èj ole ozutettu kyyneliè.
Primečanija: Bezličnojt predloženijat, kudamat ozutetah prirodan stihijnoloj javlenijoi libo ihmizen sostojanijua, tijppua: Kyl'mäy. Hebojzen tappoi juryl. Miuda säräittäy, roittihes ènne istoričeskoloj ajgoj, konza rahvas tämän moiziè dejstvijoj lugièttih kajken mojzièn jumalojn dejstvijojksi. Vilun javlenija predloženijas kyl'mäy pandih mittyjzen liènöy väen dejstvijaksi, kudama andoi viluo. Heboizen tappoj juryl on vìrazittu muga, čto sen tappoj mittyjne liènöy svjerh''estestvennoj suščestva, a jury oli vaj orudijana hänen käzis. Miuda säräittäy kak budto säräjttäy paha vägi.
UPRAŽNENIJA 58. Ozutakkua mittyjzil paginan čuastilojl on vìrazittu skazuemoj sledujuščolois bezličnolojs predloženijojs.
1. Vozduhas jo pahniu keviäl. Löyhähytti lämmäl. Huondeksel pihal on
viè viluhko. Pidäy avata ikkunat. Päjväl vojbi kävellä pal'totta.
2. Pahni vilul vostokas päj. Jo sovsem pimeni i rubej vilustumah.
Ymbäri tyyni i pimiè. Vot jo ajaièn rattahièn kolizendua èj sua kuulla.
Mejl on käskiètty tulla kodih illan hämäräs. Ammuj on jo ajga kiändyö
jarilleh. Da viè èj himojta. On rešitty vuottua huondekseh sah susièdojn
luo.
3. Miul èj sua unohtua sidä päjviä, ènzimäjstä miun boju
päjviä belolojn ke. Nastuplenijah näh oli sanottu jo illal.
No silloj duumajja ajgua èj ollut: pidi vìpolniè boevoj zadanija.
UPRAŽNENIJA 59. Muutakkua ličnojt predloženijat bezličnolojksi
obraztsan mugah:
I. Tuhu mägilöjs pejtti dorogan. – Tuhul pejtti mägilöjs dorogan.
1. Vezi pejtti kajken uuličan. 2. Tuuli vièhkuri sordi
talon katoksen. 3. Tuuli katkaj vanhan puun ladvan. 4. Štorma murendi
monda gruuzittuo parohodua. 5. Burja ajoj venehen rannas päj. 6. Aldo
kuadoj piènen parohodajzen. 7. Virda vej venehen. 8. Pellos päj löyhähytti
vilu. 9. Vihma pezi peskul jallet. 10. Vihma kastoj muan.
II. Hyväl kezä siäl lapset èj istuta kois. Hyväl kezä siäl
lapsil èj istututta kois.
1. Jamšikka duumajči ajua jogi randua myö. 2. Miè tänäpäj
kogo yös èn muannut. 3. Miè ylen äjjal tahton opastuo anglijskojh
kièleh. 4. Petja èj tahto ajua duačal. 5. Midä siè èt istu kois?
UPRAŽNENIJA 60. Duumajgua bezličnojt predloženijat. Otakkua annetut
sanat: èj ole ajgua, èj miksi, èj mis päj, èj kel, žiäli, vojbi,
liènöy, èj sua.
Obraztsa: Ohotnikal èj ollut ajgua duumajja.
UPRAŽNENIJA 61. Duumajgua vijzi predloženijua ličnojda i vijzi
bezličnojda, ispol'zujgua skazuemolojda sledujuščojt glagolat:
vedäy, uuttau, zvoniu, pimenöy, pistäy.
Obraztsa: Starikka ostorožno vedäy nuorua yläh päj.
(ličnoj predloženija). Miul vedäy suonda. (bezličnoi predloženija).
Bezličnolojs predloženijojs neopredeljonno-ličnojt predloženijat èrotah sil, čto jal'gimäjzil glagola-skazuemoj predpolagajččou dejstvujušojn litsan, no tämä litsa on neopredeljonnoj, t.s. on litsa voobše. Täl neopredeljonno-ličnojt predloženijat èrotah vajualojs predloženijojs, kudamis ollah opredeljonnojt dejstvujušojt litsat libo predmiètat. Sravnikkua: Ènzimäjzes klassas lapset hyvin opastutah venjan kièleh. Arifmetikas lugiètah sadah sah i luaitah kaksiznačnolojn čislojn liziändä i puolennanda. (Jal'gimäjne predloženija on vajua: skazuemolojh lugiètah i luaitah podrazumevajčeh podležaščoj lapset). Tänäpäj kioskas myödih äjja uutta knijgua. (Tämä predloženija on neopredeljonno-ličnoj: skazuemoj myödih ozuttau joga ihmistä).
Neopredoljonno-ličnolojn predloženijojn skazuemoj ènimäkseh on kolmannes litsas množestvennojs čislas, a muga že tojzes litsas edinstvennojs čislas.
UPRAŽNENIJA 62. Kir'jutakkua nämis predloženijojs vaj neopredeljonno-ličnojt i razberikkua, mittyjzel glagolan formal nijlöjs on vìrazittu skazuemoi.
1. Lejkattih piä, tukkièn täh èj midä ole itkiè. 2. Tänäpäj kioskas myödih kartinkoj. 3. Solovejda suarnojl èj syötetä. 4. Näl'gävyt, i lejbiä ostua tostavut. 6. Nimitittös grivaksi – matkua korzinkah.
UPRAŽNENIJA 63. Kir'jutakkua teksta. Joga predloženijan jal'geh skobkis ozutakkua sen tijppa: vajua (v), nazìvnoj (nz), bezličnoj (b), neopredelenno-ličnoj (nl), täyzi (t).
Hyvä on räkel päjväl mečäs. Tuh'ikkolojs on prijatnoj pil'ves, a peldolojl kaj muga vesselästi läpettäy päjväjzel. No hejnikös i sammalikos èlos kièhuu. Pajnauvun lähemmäksi muada vaste i nabljudajčen muurahajzièn i pöpökkäjzièn juoksendelemista: Vot sovsem lähil kus liène šilahti. Kazvaja griba nosti mullojzet lehtet. Nosti i kaččou. Èj ole midä kaččuo. Matkua miul korzinkah. Siè on äjja siun prijuateljoj. A tojzes korzinkas – mar'jat.
Kävelet čuasulojn, èt näe, kuj ajga lendäy. Tahtot juuva – nouzemma tejjan uslugojh. Puhtas, vilu: Huogavuo – kajkkièl pehmiè sammal. No vot hämärdyy. Äjja on kerätty gribua i marjua. Ajga on kodih. Vuotetah ildajzel. Huomej tuas tänne: huondekseksi viè kazvau äjja gribua.
Miè rešijn ruveta tabajlemah pajattaiè lindujziè; miul ozuttihes, čto se ruado hyvin syöttäy: miè rubièn tabuamah, a babuška – myömäh. Ostin verkon, kruugan, luaijn kletkan, i vot, huondeksel, miè istun ovragas, tuh'jos, a babuška korzinkan i huavon ke kävelöy meččiä myöte, keriäy jal'gimäjziè griboj.
Miul on vähäjzel žiäli tavata pièniè lindujziè, hujgej on istuttua hejdä kletkojh, miul ènämmäl mièlyttäy kaččuo nijh, no ohotnikan himo i želanija suaha den'gua vojtetah žiälejččemine.
Linnut nagratetah miuda omal hijtrostil: lazorevoj sinitsa tarkah kaččoj lovuškan, èllendi, mil se groziu hänel, i bokkah mändyö, bezopasno, lovko ottau juvän lovuškan keppizis läbi. Sinitsat ollah ylen mièlevät, no ylen ljubopìtnojt i se menettäy hejdä. Važnojt snegirit ollah gluupat: hyö männäh verkoh kogo joukol; konza hejdä salbuat, hyö ollah ylen äjjal udivljonnojt, huaristetah sil'mät i näpitelläh sormiloj jarièlöjl njokil. Kljosta mänöy lovuškah spokojno i solidno; popolzen', tièdämätöj, ni keh èj pohodija lindu, hätken istuu verkon iès, lekuttaen pitkiä neniä, nojauduen jarièh händäh. Täs savun karvajzes lindujzes on mi ollou pahus, se ozutahes yksinäjzeksi, ni ken sidä èj suvajče, i hän ni kedä...
Konza hän (babuška) ènzimäjzen kerran möj lindujziè nellähkymmeneh
kopejkkah, se händä udivljajčči.
– Kačo vaj siè! Miè duumajčin – tyh'ja ruado, brihaččuzièn èlostus,
a se vot kuj muuttuj!
– Huogehel viè möjt...
– Da nu?
Bazara päjvin hän möj rubljah i ènämbäh i ajvin udivljajččih:
kuj äjjan voj suaha tyh'jal ruavol.
(M.G.)
Tumanas läbi nävyttih pellot, nijtyt, mečät. (Täs predloženijas on monda podležaščojda yhten skazuemojn ke). Kombajna lejkkuau, puj, tuulattau, sortirujččou. (Täs predloženijas on monda skazuemojda yhten podležaščojn ke). Pionera lavkas osti knijgan, tetradkan, peron, ručkan, karandašan. (Täs predloženijas on monda dopolnenijua, kudamat vastatah yhteh i sih že voprosah i otnositahes yhteh sanah osti). Pellol, nijtyl, mečäs, kyläs, kluubas kuuluj kolhoznikojn vesselä pajo. (Täs predloženijas on monda obstojatel'stvua, kudamat vastatah yhteh i sih že voprosah i otnositahes yhteh sanah kuuluj).
Predloženijan členoj, kudamat vastatah yhteh i sih že voprosah i otnositahes yhteh sanah, sanotah odnorodnolojksi predloženijan členojksi. Odnorodnolojn predloženijan členojn välih voj panna sočinitel'nojt sojuzat i, a, no. Tumanas läbi nävyttih i pellot, i nijtyt, i mečät.
Primečanija: Predloženijan odnorodnojt členat èj olla podčinitut tojne tojzel, t.s. net grammatičeski èj zavisita tojve tojzes. Odnorodnojt podležaščojt sočinitahes tojne tojzen ke, t.s. yhtytäh kuj ravnopravnojt. Odnorodnojt skazuemojt tože sočinitahes tojne tojzen ke i samal ajgua ollah podčinitut podležaščojl, sendäh gu ollah soglasujdu podležaščojn ke. Kombajna lejkkuau, puj, tuulattau, sortirujččou.
Odnorodnojt vtorostepennojt predloženijan členat ollah sočinittu, t.s. net on sočinittu tojne tojzen ke i samal ajgua yhteh luaduh zavisitah podčinjajuščojs sanas.
Pionera (ken?) osti (kus?) lavkas
|
+------------------------+------------------------+
| knijgan, tetradkan, peron, ručkan, karandaisan. |
Odnorodnojt predloženijan členat puaksumbah ollah vìrazitut yhten mojzil paginan čuastilojl, kudamat imejjah yhten mojne forma. Razberittulojs primièrojs nägyy, čto skazuemoj on vìrazittu glagolal edinstvennojs čislas, kaj dopolnenijat sušče''stvitel'nojl roditel'nojn padežan formas. No odnorodnojt predloženijan členat vojjah olla vìrazittu i èrilajzil formil, sendäh-gu joga predloženijan člena voj vìražajjakseh èrilajzil paginan čuastilojl. Miè näjn märgiä starikkua, luapottilojs, pitkän trepajtun parran ke. Täs predloženijas odnorodnojt opredelenijat on vìrazittu soglasovannojl prilagatel'nojl (märgiä, suščestvitel'nojl (luapottilojs) i kogonajzel sanojn sočetanijal (pitkän trepajtun parran ke).
Odnorodnolojl predloženijan členojl vojjah olla iččiè sellittäjat sanat, t.s. vojjah olla rasprostranjonnojt. Učenikka osti hyvän knijgan, sinizen ručkan, harmuan rezinkan. Odnorodnolojna (forman mugah) täs ollah prjamojt dopolnenijat glagolah osti (knijgan, ručkan, rezinkan), net ollah sintaksičeski glavnojt jogajzes sanojn sočetanijas, tojzet sanat sellitetäh nijdä kuj opredelenijat. Sellittäjat sanat vojjah olla i opredelenijana, i dopolnenijana, i obstojatel'stvana.
Primečanija. Odnorodnolojn členojn ke èj piè sevojttua povtorenijua yhten i sen že sanan usilenijan tselin täh. Matkuau, matkuau pajmoj kaunis, trubiu, trubiu rožkajzel.
UPRAŽINENIJA 65. Löyväkkiä odnorodnojt členat, pangua nijl voprosat. Ozutakkua, mittyjzet net ollah predloženijan členat. Luaikkua èndzimäjzen, nellännen i vijennen predloženijan shemat.
1. Pul'herija Ivanovnan komnatta oli täytetty sundukojl, jašikojl, jašikkajzil i sundukkajzil. 2. Stuulat komnatas oldih puuhizet i jarièt. 3. Äjja uzlajsta i huavojsta tsvetojn, ogorodnolojn, arbuznolojn sièmenièn ke rippuj sejniè myöte. 4. Devič'joj oli täytetty nuoril i èj nuoril nejdizil. 5. Pul'herija Ivanovnan hozjajstva oli hejttelemättömäs kladovojn availennas i salbajlennas, luvuttoman količestvan fruktojn i rastenijojn suoluamizes, kujvuamizes, kejttämizes. 6. Päjvä oli rakki, vozduha kujva. 7. Ivan Ivanovič èhti jo olla linnan tagana niittäièn luo i hutoral, èhti kyzellä vastah tulijojl mužikoil i akojl, kus päj, kunne i miksi; väzyj äjjal i vièri huogavumah. 8. Viruen, hän hätken kaččeli ajttoj, pihua, sarajloi, kanoi, juoksendelijoj pihua myöte, i duumajčči... "Midä miul èj ole? Linnut, stroenijat, ambarit, kajken luadujne mièločči, keitetty, nastoittu vijna; sadus grušat, slivat, ogorodas makka, kapusta, herneh..."
UPRAŽNENIJA 66. Kir'jutakkua tämä teksta, kajkkièn odnorodnolojn členojn pial pangua se voprosa, kudamah net vastatah; podčerknikkua se sana, kudamas net zavisitah.
VLKSM vospitìvajččou nuorda polviè sovetskolojksi patriotojksi bespredel'no predannolojksi i bezgranično ljuubijojksi SSSR-ua – omua rodinua. Bezzavetnoj sotsialističeskojn otečestvan puolistamine, sen moguščestvan, blagosostojanijan i sluavan ukreplenija on suamoj svjatoj i krovnoj členan objazannosti.
VLKSM vospitìvajččou nuorizos hrabrostiè i stojkostiè i prezrenijua trusostih sovetskojn vlastin vragojn iès, strogojn distsiplinan sobljudajčendua. VLKSM vospitnvajččou nuorizos nenavistiè dezetirstvah, predatel'stvah, izmenäh sotsialističeskojl rodinal, kuj suamolojh jugièlojh i gnustnolojh zlodejanijojh sotsialističeskojn gosudarstvan interesojn iès.
UPRAŽNENIJA 67. Lugièkkua primièrat. Löyväkkiä nijlöjs odnorodnojt členat; ozutakkua, mittyjzinä predloženijan členojna net ollah i mittyjzil paginan čuastilojl ollah vìrazitut.
1. Kylän tagana tabaj mejdä nelläkymmendävuodine ihmine, suurda kazvuo, lajha, èj suuren, tuaksi päj kičkistetyn piän ke. 2. Kalinìč oli suamojda vesseliä, suamojda vagavua tabua, hejttelemättä hilljajzeh pajatteli, zabotatta kaččeli kajkkièl päj. 3. Käveli häi èj terväh, no pitkil askelil, kebièsti nojauduen pitkäh i hojkkah keppizeh. 4. Pordahil miuda vastaj starikka, plièšši piä, pièndä kazvuo, hardièkas i plotnoj.
UPRAŽNENIJA 68. Luaikkua joga predloženijojn gruppas yksin predloženijojn odnorodnolojn členojn ke. Odnorodnolojn členojn välih pangua zapjatojt.
1. VLKSM javljajčeh nuorizon kommunističeskojn internatsionalan
yhtenä otrjuadana. VLKSM priznajččou sen programman i ustavan.
VLKSM täyttäy sen rešenijoj. VLKSM aktivno učastvujččou sen ruavos.
2. VLKSM-n členat ollah objazannojt opastuo voennojh dièloh.
VLKSM-n členat ollah objazannojt olemah bezzavetno predannojna
velikojl sotsialističeskojl rodinal. VLKSM-n členat ollah objazannojt
olla valmehena andamah sotsialističeskojda rodinua varojn kaj omat väet,
esli pidänöy, ga i hengi.
Odnorodnolojn členojn yhtistäes, sojuzojl on èrilajne znatsenija.
I. Soeditel'nojt sojuzat i, da, upotrebljajjahes siksi, čtobì siduo kaksi odnorodnojda členua, kudamat predloženijas imejjah yhten mojne značenija. Kuomal sil'mät i suu avauvuttih. Yhten kerran Vasja, Griša da Vanja lähtièttih mar'jah. Sojuza i jal'gimäjzen odnorodnojn členan ièl ozuttau, čto perečislenija loppuu. Miè jojn vettä, vièrin pil'vekseh i kačahtimmos ymbäri.
Perečislenijan kovendamizen täh sojuzat i, da povtorjajjahes joga odnorodnojn členan ièl. I pakkajne, i lumi, i jiä varatah keviän tulendua.
Esli skazuemoj predloženijas on otritsatel'noj, sijt i vajhtuu sojuzal ni. Sovetskojda pograničnikkua èj varajta ni pimehys, ni tuuli, ni vihma.
Soedinitel'nolojn sojuzojn rolis vojjah upotrebljajjakseh složnojt sojuzat kuj – muga i, èj vaj – no i tojzet. Hän hyvin tièdäy kuj venjan, muga i karel'skojn kièlen.
II. Protivitel'nojt sojuzat: a, no, da (sojuzan no značenijas). Nämä sojuzat ozutetah yhten odnorodnojn členan vastakohtua tojzeh. Kuuzeh istujhes varis zavtrakojččemah, da rubej duumajččemah. Uščel'jas juoksi jogut, se oli šumija, no madala.
III. Razdelitel'nojt sojuzat: Sojuza to-to ozuttau, čto luvetellut predmiètat (priznakat libo dejstvijat) vajhtetah tojne tojsta. Hlopottua martìškal oli täyzi suu: to čurkua hän kandau, to nenga, to tojzin sen tabuau, to ribajttau, to vièrettäy. Telegäs mejjan iès to istuttia, to viruttih kuuzi hengiè pajjojs.
Sojuzat vaj, libo vojjah olla yksinäjzinä i povtorjajušolojna: puaksumbah net ollah povtorjajušolojna. Sojuzat vaj, libo ozutetah, čto luveteldulojs osuščestvljajčeh vaj yksi, a tojzet isključitahes. Korva èj vojnut èroittua, ihmine-go iändi, vaj zvièri, vaj lindu. Huomena miè lähten teatrah libo kontsertah.
UPRAŽNENIJA 69. Kir'jutakkua predloženijat. Löyväkkiä odnorodnojt sojuzat podčerknikkua nijen sidojat. Opredelikkua, mittyjzet net ollah sojuzat (soedinitel'nojt, protivitel'nojt ili razdelitel'nojt).
I 1. Mureten kivistä kallivuo vaste, šumitah i kuohutah
allot. (P.) 2. I kazvau lapsi siè èj päjvittäjn, a čuasulojttajn. (P.)
3. Èmändä buuristeleh siän mugah, stal'nolojl nièglojl
njabièsti niègloen, libo gadajččou červonnojh korolih näh.
4. Kazakka èj tahto huogavuo ni puhtahal pellol, ni
mečikös, ni opasnojs èhätykshes. (P.) 5. Oh, kezä kaunis! Ljubizin
miè siuda, gu èj olis räkki, da pöly, da čakat, da kärbäjzet. (P.)
6. Hätki-go miul guljajja muailmas to kaljaskas, to hevol selläs,
to telegäs, to jallaj. (P.) Yksi pil'vi tajvahal
to matkuau, to sulau. (T.)
II. 1. Starosta priličijan täh vej hebojzen bokkah, nouzj sil
sel'gäh i lähti juoksul ajamah kaljaskal jal'geh, pidäen šuapkua
käes. 2. Akat kliètkakkahis jubkis lykittih lastuloj tolkuttomih
libo äjjal haukkuih kojrih. 3. Daže kanat juoksul kijrehtettih
veräih; yksi kukko mustan ryndähän ke, kudama pohodij atlasnojh
žiliètkah, i ruskièn hännän ke, kiätyn ihan heltah sah, tahtoj
jiähä dorogal i jo varustihes laulamah, da kerral konfuzihes i
tože lähti juoksemah. (T.)
UPRAŽNENIJA 70. Kir'jutakkua tämä teksta i pangua propustitut sojuzat, kudamat paremmin sovitah mièlen mugah.
Moskovskojn zooparkan prudas èletäh sejččeme grenlandskojda tjuleniè.
Pruda èj ole syvä, ___ on dovol'no suuri. Tjulenit čuasulojn hypitäh
vees, hyö ujellah prudan poh'jua myö, ___ veen al, ___ sen pinnal, ___
sellälleh, ___ bokalleh. Hyö ujellah prudua myö ymbäri, ___ lejkotah
se raznolojs napravjo lenijojs. Väzyhyö ujdelennas, tjulenja puaksuh
maguau prudan poh'jas ___ maguau veen al lijkkumatta minuuttua kolme
___ nellä.
Talvel tjulenja harvah nouzettelou vees päj: vees on lämmin,
veen piäl vilu. Keviäl hyö ljuubitah lämmitä päjväjzel ___ hätkin virutah
jiäl ___ rannal. Välläl tjulenjat tabajllah kaloj, meren račkoj ___
molljuskoj ___ sijt huogavutah, nousten jiäl.
Maguau tjulenja ylen herkäh, häi maguau ___ iče kaj kuulou;
___ kondièl ___ ohotnikal èj sua lähetä tjulenjan lähil tuules
päj; hänen herkä kuulo daže unis kuulou piènen lijkahtuksen.
UPRAŽNENIJA 71. Jatkakkua predloženijat, lizäten odnorodnojt členat.
I Soedinitel'nolojn sojuzojn ke.
1. Mejjan sadus kazvetah juablokat ___ 2. I mejjan sil'mièn
iès oldih loputtomat pšenitsa ___ pellot. 3. Kunne ni kačahta,
ymbäri yhtet pedäjat ___. 4. Tajvahal èj nägynyt ___ kuudamua, ___.
II. Protivitel'nolojn sojuzojn ke. (Nijen ièl pannah zanjatoj).
1. Talvel päjväjne pajstau, ___ 2. Hän kir'juttau èj ylen
ravièh, ___ 3. Mitja tahtoj lähtiè katkal, ___ 4. Velli èj opastu
mejjan školas, ___
III. Razdelitel'nolojn sojuzojn ke.
1. Lojttona dorogal ozuttihes mi liène èj sel'vä ___ regi, ___
2. Päjväjne ___ ozutahes minuutaksi, ___ 3. Myö ylen äjjal
kijrehtämmä valmistua stengaziètan; ___ auta mejl ruadua ___
UPRAŽNENIJA 72. Odnorodnojt členat yhtistäkkiä sojuzojl
kuj, muga, že, i/libo, èj vaj, no i.
Obraztsa: Graždanskojs vojnis učastvujdih èj vaj mužikat no i
najzet.
1. Graždanskojs vojnas učastvujdih mužikat i najzet. 2. Èkskursijal lähtiètäh komsomol'tsat i pionerat. 3. Myö dolžnì olla otličnikojna učjobas i distsiplinas. 4. Sygyzyl piäčköjt i solovejt lennetäh jugah. 5. Miuda yhteh luaduh interesujjah tehničeskojt izobretenijat i naučnojt otkrìtijat. 6. Täs mečäs on märgä vjhmajzal sygyzyl i suamojl kujval kezäl. 7. Täl apparatal voj luadiè momental'nojt snimkat päjvän pajstos i suamojl pil'vizel siäl. 8. Miè yhteh luaduh ljuubin lugiè hudožestvennojda i naučno-populjarnojda literaturua.
II. Esli odnorodnojt členat sidouvutah èj povtorjajuščolojn soedinitel'nolojn libo razdelitel'nolojn sojuzojn i, da (i-n znatsenija) libo vuoh, zapjatojda nijen välih èj panna. Yöl tuuli suuttuu da stuččiu ikkunah. (F.) Anna miul ručka libo karandaša.
Primečanija: Pidäy èrojttua ravdelitel'noj sojuza libo (panehes odnorodnolojn predloženijan členojn välih) i raz'jasnitel'noj sojuza libo (upotrebljajčeh priloženijas i voj olla muutettu sojuzal tojzin sanoen).
Zoosadus miè risujčen gippopotaman libo nosorogan. Kartinkal myö näemmä gippopotamua, libo begemottua. (Libo täs imejččöy značenijan tojzin sanoen, tojzin). Ièl raz''jasnitel'nojda sojuzua libo pidäy panna zapjatoj.
III. Esli odnorodnolojn členojn ièl povtorjajjahes sojuzat, to odnorodnojt členat pidäy èrojttua tojne tojzes zapjatolojl. I vilut, i tuulet, i mäet vojtti suksinièkojn otrjuada.
Primečanija: Èrähät puarallizet sanat sojuzojn ke, kudamat ollah yhtenä kogonajzena vìraženijana, zapjatojl èj èrojtuta. Primièraksi, ni se ni tämä i tämä i tua, ni tämä ni tua, i tiä i siè, i sinne i tänne, i nuori i vanha, ni yöl ni päjväl i tojzet.
Esli ènzimäjzet 2-3 odnorodnojla členua luvetellahes sojuzatta, a ièlleh mänijojs povtorjajčeh sojuza i, to zapjatoj pidäy panna kajkkièn odnorodnolojn členojn välih (sijt luvus i ènzimäjzen i-n, ièl). Hän mièl'dyj sagièlojh tuh'jolojh, yksinäh olendah, i yöh, i tähtilöjh, i kuudamah.
Muga že, kuj sojuzan i-n, kudama povtorjajčeh, pidäy panna zapjatoj tojzièn sojuzojn povtorjajes (ni, to i tojzet). 1. Izä èj ljuubinut ni muutella omiè mièliè, ni èjstiä nijen ispolnenijua. 2. Päjväjne to mänetteli pil'vih, to lähtetteli pil'vis.
IV. Sojuzojn a, no, i da (no značenijas) ièl zapjatojt pidäy panna ajvin. I lapsi kazvau siè èj päjvittäjn, a čuasulojttajn.
V. Puarahizis sojuzojs: kuj – muga i, èj vaj – no i tojzijs, zapjatoj pidäy panna vaj tojzen sojuzan ièl, t.s. odnorodnolojn členojn välih: Kul'turan koit stroitahes kuj suuris tsentrojs, muga i suamolojs lojttojzis mejjan Sojuzan rajonojs.
UPRAŽNENIJA 73. Kir'jutakkua i podčerknikkua odnorodnojt členat i sellitäkkiä zapjatolojn panenda nijen välih.
Ussurijskojs krajas on bohatta rastitel'nosti. Razve suau unohtua suuret puut, tuuhièt tuh'jot, vägevä hejnä, tartujat lianat! Täs näet to sinistä mägiè, to kazvattajua ravninu.a, to tuuhièda tajgua. Klimatta on vlažnoj. Kezäl puaksuh matkuat suuren vihman al libo sagiès tumanas.
Huondes vilujzel kuulutah landìšojn i listvennitsojn zapahat. Bohatta siè on fauna. Mujstettavat ollah kuj čudesnojt lindulojn horat, muga i suurièn zvièrilöjn groznoj iänändä.
Matkanièkan nastojašojna muokkana ollah nasekomojt. Kymmeniè roduloj tihit i čakat lennelläh tuuččina. Ni tulen savu, ni čakka verkot, ni èfirnojt vojt èj auteta namis èlavis tuučis. No priroda siè on udivitel'noj, unohtamatoj.
UPRAŽNENIJA 74. Kir'jutakkua i podčerknikkua predloženijan odnorodnoit členat i pangua propustitut piètyndä znuakat.
Ammujzièn egipetskolojn hramojn i piramidojn sejnät on täyvet risunkoj – ieroglifoj. Èrähät risunkat ozutetah ihmizièn suamoloj èrilajziè professijoj. On sit kir'juttajat bumuagojn ke käes i trosnikkahizièn perolojn ke korvan tagana kalan libo lepjoškan myöjat stjoklan puhujat omièn trubkajzièn ke voinat ščitojn kop'ièn libo lukojn ke. Nämiè kartinkoj myö kebièsti vojbi predstaviè ičel i egipetskojn remeslennikan masterskoj i rìnočnoj myöndä ploščadil i faraovan toržestvennoj protsessija. Odnako nämis arbajldavis kir'jutuksis myö näemmä èj vaj ihmizièn risunkoj no i tojziè figuroj. Sit ollah i mavot i linnut i lotossa kukat i pöröjt i prostojt treugol'nikat kvadratat da kruugat. Nämièn kir'jutuksièn smìsla hätken ajgua oli èj sel'vä kuj egiptologojn učjonolojl muga i ammujzièn egiptjanojn potomkojl, kudamat ammuj unohtettih omièn vanhembièn kir'jutus. Predstavljajjah-go figurat kogo sanoj libo vaj yksiè bukviè soglasnoloj libo muga že glasnoloj? Tädä èj vojdu arvata ni arabskojt ni evropejskojt učjonojt. 1799 vuodena Egiptas oli löyvetty kivi, kudamas yksi i se že dièlo oli kir'jutettu i egipetskojl i grečeskojl kièlel. Tämä kir'jutus i toj frantsuzskojn egiptologan Šampolionan ieroglifojn arbuamizeh.
1. Opredelenijat on odnorodnojt sit slučajs, konza
luvetellahes predmiètan raznovidnostit. Pellol kazvettih
valgièt, rozovojt, keldajzet i ruskièt kukat.
Nämis slučajlojs joga opredelenija otnosihes vaj čuastih
predmiètojs, kudamat ollah opredeljajdavina suščestvitel'nolojna.
Tämän mojzièn opredelenijojn välih voj panna soedinitel'noj sojuza:
Pellol kazvettih
2. Opredelenijat ollah odnorodnojt i sit slučajs, konza net opredeljajjah predmièttua yhtes puoles päj, libo konza tojne i ièlleh mänija opredelenija usilivajččou ènzimäjstä libo utočnjajččou sidä. Sammalikkoloj, upottaiè randoj myö mustotettih talot täs i tuo. Sygyzyl kovìl'nojt stepit kogonah muututah i suahah oma osobennoj, samobìtnoj, ni mih èj pohodija vida.
Ènzimäjzes primièras molemmat opredelenijat (sammalikkoloj i upottaiè) harakterizirujjah randoj kuj suohiziè i yhtytäh täh èj sanottuh obšojh priznakkah. Tojzes primiètas opredelenijat (samobìtnoj, ni mis èj pohodija) usilivajjah, utočnjajjah ènzimäjzen opredelenijan značenijua osobennoj.
3. Opredelenijat èj olla odnorodnojt, esli net opredeljajjah predmièttua èri luaduh, èri puolil päj, èrilajzis otnošenijojs. Neodnorodnojt opredelenijat zapjatojl èj èrota. Iès päj suuri musta tuučča hilljah nouzi mečän tagana, miun piäl i miul vastah matkattih pitkät harmuat pil'vet. Opredelenija suuri ozuttau tuučan suurutta, musta sen tsvetua. Neodnorodnolojn opredelenijojn välih èj sua panna soedinitel'nojda libo razdelitel'nojda sojuzua: èj sua sanuo suuri i musta, suuri libo musta tuučča.
Razberitut kolme slučajda voj sellittiä sledujušojl shemal.
| odnorodnoj opredelenija | neodnorodnoj opredelenija | |||||||||||||||||
|
|
| ||||||||||||||||
| Odnorodnojt opredelenijat luvetellah predmiètan raznovidnostiloj, joga opredelenija otnosihes opredeljaemojn predmiètan čuastih, a èj kajkkeh predmièttah: mustat, keldajzet, ruskièt i koričnevojt portfelit. | Odnorodnojt opredelenijat opredeljajjah predmièttua yhtes puoles päj: uuzi, svezèsoj, puhtas, portfeline. | Neodnorodnojt opredelenijat opredeljajjah predmièttua èri puolis päj: miun uuzi nahkajne portfeli. | ||||||||||||||||
| zapjatojt pidäy panna | zapjatojt pidäy panna | zapjatoloj èj piè panna | ||||||||||||||||
Primečanija. Èrähis slučajlojs daže èrilajzet opredelenijat voj èllendiä kuj odnorodnojt i èrojttua zapjatojl, esli net mejjan mièles yhtytäh miltahto yhtehizel priznakal. Primièraksi, predloženijas: pionerbazua varojn on stroittu suuri kaunis kivine kodi – opredelenijat suuri (razmera), kaunis (kačestva), kivine (materiala) iče ollah neodnorodnojt značenijan mugah i èj trebujja zapjatojn panemista, no net vojjah olla yhtistetty mejjan mièles yhtehizel priznakal kaunis, otličnoj kodi, tämä luadiu net odnorodnolojksi, i myö kir'jutamma: Pionerbazua varojn stroittih suuri, kaunis, kivine kodi. Täs slučajs ustnojs paginas joga opredelenija vìdeljajčeh udarenijal i osobojl iänen pajnol (tonal).
Hudožestvennojt opredelenijat (èpitetat) muga že kuj pravila, ollah odnorodnojt, sendäh čto uhtytäh yhtel vpečatlenijal, kudama net proizvoditah. Yhtet marjakatit družno iänetäh, ihan kuj suuttunuot – i on väzyttävä se heittelemätöi, muigiè i kujva iäni.
Täs ylen èrilajzet suščestvan mugah priznakat (hejttelemätöj, mujgiè, kujva) yhtytäh sil, čto net kai yhtes luaitah väzyttävä iäni.
Zapjatojn panenda i propustinda kahten opredelenijan välil, kudamat kuulutah yhteh opredeljaemojh sanah, tojči kogonah muuttau predloženijan značenijan. Sravnikkua. 1. Annakkua miul tojne interesnoj knijga. (Značit – yksi interesnoj knijga jo oli miul, miè kyzyn andua viè yhten mojzen knijgan. 2. Annakkua miul toine, intèresnoi knijga. (Značit – miul oli èj interesnoj knijga, a nygöj miè kyzyn interesnojda knijgua). Jal'gimäjzes slučajs myö vojmma tojzen opredelenijan ièl panna sojuzat: t.s. libo a imenno: Annakkua miul toine, t.s. (a imenno) interesnoj knijga.
UPRAŽINENIJA 75. Kir'jutakkua primièrat. Podčerknikkua kaj opredelenijat. Ob''jasnikkua punktuatsija.
1. Vot i se, loppuen lopuksi, rajatoj, sil'mäl tabuamatoj steppi. 2. Lojttona vaj èj suuret kojvikkojzet omil hammastettulojl ladvojl rikottih počti ojgièda tajvahan rannan čertua. 3. Joga pajkas nävyttih ruskièt, valgièt, golubojt kukat. 4. Puulojn lehtet to ozutetahes izumrudojksi, to sanotah kuldajzeksi, počti mustan vihannaksi. 5. Svežolojs, kullan valgièlojs kukis tuli osobennojl, èrikojzen prijatnojl kargièl zapahal. 6. Työ ajatta vihandua, kuvahajzil katettuo dorogua myö; suuret keldajzet kärbäjzet lijkkumatta riputah kullan karvajzes vozduhas i kerral lennetäh iäre. 7. Männyön vuodizen buurolojs listojs läbi kuda-kus kazvetah korgièt heijnät. 8. Svežoj tuuli hilljakkajzeh lijkuttau i ajau kirvonnuziè, kellastunuziè lehtiè.
UPRAŽNENIJA 76. Kir'jutakkua primièrat. Vìdelittulojh opredelenijojh lizäkkiä odnorodnojt opredelenijat.
Obraztsa: Lavkis myyväh villajziè, bumažnoloj i šulkujziè tkaniloj.
1. Lavkas myyväh villajziè tkaniloj. 2. Kuuluj hilljajne koputus. 3. Vesselä joukko lapsiè juoksi saduh. 4. Keviäl tuulou hilljajne tuuli. 5. Ruskotetah ruskièt flagut. 6. Kuuluttih jugièt askelet. 7. Mejjan iès oli suuri rujs peldo. 8. Anna miul tojne karandaša. 9. Hän èläy hyväs kois.
UPRAŽNENIJA 77. Kir'jutakkua primièrat. Vìdelennolojh opredelenijojh lizäkkiä opredelenijat, kudamat èj olla odnorodnojt annettulojn ke.
Obraztsa: Ambari oli katettu ruskièl raudajzel katoksel.
1. Ambari oli katettu ruskièl katoksel. 2. Vasja rešši jugièn
zaduačan. 3. Tänäpäj huondekses tuulou vilu tuuli.
4. Dorogan randoj myö kazvettih suuret kojvut. 5. Kylmäl
huondeksel myö lähtemmä ohotal. 6. Plošadis kajkkièl päj
lahtièttih ojgièt uuličat. 7. Pihua myö juoksendeli suuri
kojra.
Obobščajuščojt sanat luveteldulojl sanojl annetah yksi rodovoj ponjatija, t.s. èrilajzil puulojn vidojl: kojvu, leppä, huaba i tuomi, yhtes otettulojl on rodovoj ponjatija – lehtikkähät puut. Obobščajuščojt sanat vastatah sih že voprosah, kuj i predloženijan odnorodnojt členat. Odnorodnojt členat obobščajuščolojl sanojl ollah priloženijojna.
Obobščenija vìražajčeh libo kogonajzel sanojn sočetanija (kačo primièrat ylembänä) libo yhtel sanal, primièraksi: Muamo osti lavkas syömistä.- lejbiä, lihua, kalua, suahariè.
Puaksuh obobščajuščoj sana vìražajčeh opredelitel'nojl
otritsatel'nojl mestoimenijal libo narečijal.
1. I randa, i hejnikkö, i kallivo – kaj pejttyj tumanal.
2. Pihal, rannal, pertis – kajkkièl oli tyh'ja.
3. Ni mi èj nägynyt: ni doroga, ni nurmi, ni kylä.
Primečanija. Dèlovolojs dokumentojs luvettelennan ièl pidäy
panna dvoetočija, hot' èj olle obobščajuščojda sanua. (Joga punkta
zavodihes uuve1 stročkal i nomerujčeh). Primièraksi:
Komissija postanovi:
1) Kuunnella tov. A. otčetta dramkružskan ruadoh näh; 2) Poveriè... i m.i.
2. Esli obobščajuščoj sana on jal'geh luvettelendua, to odno rodnolojn sanojn jal'geh pidäy panna tire.
I randa, i hejnikkö, kallivo – kaj pejttyj tumanal. I Krìmas, i Kavkazas, i Uralal hän kajkkièl oli.
3. Esli predloženija zavodihes obobščajuščolojs sanojs, kudamièn jal'geh mänöy luvettelenda, a dostalit predloženijan členat ollah predloženijan lopus, to odnorodnolojn členojn ièl pidäy, kuj ajvin, panna dvoetočija, a nijen jal'geh – tire. Lehtikkähät puut: kojvut, lepät, huavat, tuomet – kazvetah Karelijan mečis.
UPRAŽNENIJA 78. Löyväkkiä annetul sanal, kudama vìražajččou rovun ponjatijua, sanat, kudamat vìražajjah vidan ponjatijua.
Obraztsa: Linnut: golubkat, piäsköjt, voronat.
1. Linnut. 2. Puut. 3. Postrojkat. 4. Lijkunda sredstvat. 5. Tsvetnojt metallat. 6. Hejnät.
UPRAŽNENIJA 79. Löyväkkiä annettulojl sanojl – vidan
ponjatijojl – rodu ponjatijat.
1. Skripka, rojali, flejta, barabana. 2. Kärbäjne, čakka,
lijpukkajne, pöröj, mehiläjne. 3. Kodi, saraj, teatra, angara.
4. Kojvu, leppä, tuomi, huaba. 6. Evropa, Azija, Amerika, Afrika,
Avstralija. 6. Venjalajzet, ukraintsat, tatuarat, gruzinat.
7. Lena, Ob', Enisej, Angara.
UPRAŽNENIJA 80. Kir'jutakkua teksta. Löyväkkiä odnorodnojt členat i obobščajuščojt sanat, pangua nijl voprosa. Sellitäkkiä dvoetočijan i tiren panenda.
1. Kezäl kočevnikat männäh èlämäh mägilöjh kajken ke, midä vaj on hejl: perehièn ke, kar'jojn ke, jurtojn ke. 2. Pustìnjas vojjah kazvua vaj saksaul da pistelijat tuh'jot – lehtettömät rastenijat. 3. Pustinjan rastenijat ollah sovsem osobennojt: ylen lujat, lehtettömät, kuvahajsta andamattomat. 4. Tojzet rastenijat kuollah pustìnjas: kujvetah, paletah, tuhkavutah. 5. Egiptas, Indijas, Mesopotamijas, Kitajs – kajkkièl ihmine ammujzis ajjojs luadi plotinoj. 6. Kaksi Srednjojn Azijan suurda jogiè Sìr-dar'ja i Amu-dar'ja virratah Aral'skojh mereh. 7. Konza pustìnjal myö annamma vettä, siè kaj rojhes tojzeksi: tojne rastitel'nosti, tojne klimatta, tojne rahvahan èlos.
UPRAŽNENIJA 81. Kir'jutakkua teksta, pangua piètyndä znuakat.
Fevraljan 12 päjvänä 1937 vuodena Leninan linnan trudjašojt annettih pionerojl i škol'nikojl ylen hyvä podarka – pionerojn dvortsa. Tämän dvortsan stroinnas suurda ruaduo ruattih kymmeniè tuhanziè leningradtsoj i naukan dejateljat i učiteljat i hudožnikat i inženerat i monièn Leningradan fuabrikojn i zavodojn rabočojt. Vot dvortsa on valmis i vuottau omiè gostiè. Avauvutah suuret korgièt ukset. Šumijat vesseljat ozakkahat lapsièn joukot täytetäh pordahat koridorat zualat i kabinetat. Ymbäri kaj losniu i parketta i bohatat ukset i zirkalot i ljustrat. A min verda joga komnatas on uutta opastuttavua interesnojda! Mejjan iès on suuri nygöjzen linnan panorama. Rukovoditelja pajnau knopkan – i kerral kaj valgoni lijkahti, zvonahti. Vot työ portas. Kajkkièn èpohojn ammujzet krejserat kogo flotan istorija on tejjan iès. Železnodorožnojs voennojs himičeskojs kabinetojs kajkknèl on äjja interesnoloj opastuttaviè kartinoj. Ièlleh čuudolojn arbajtuksièn golovolomkojn komnatat. Äjja on interesnojda täs suures dvortsas anatomijan geografijan matematikan otdièlat slesarnojt i stoljarnojt masterskojt kino fotolabaratorijat. I kaj tämä on hyvä zanimatel'noj poleznoj. Spassibo tovariščal Ždanoval tämän mojzes hyväs dvortsas!
UPRAŽNENIJA 82. Luaikkua yhteh annettulojs temojs lyhyt opisanija. Temat: kul'turan i otdìhan parka, lageri, huogavunda kodi, demonstratsija, vìstavka, muzej, èkskursija. Otakkua nämih temojh odnorodkojt členat i obobščajuščoit sanat.
UPRAŽNENIJA 83. Kir'jutakkua nämä primièrat, täyttäen
propustittulojn sanojn loput.
1. Čikko i vejkko opas___ yhtes školas. 2. Libo Rodionov,
libo Galkin tul___ huomena siun luo i san___ midä on
annettu opastuo. 3. Keski dorogal viru___ labija i metla.
4. Ispanijua okruž___ Sredizemnoi meri, Atlantičeskoj okeana
i Biskajskoj lahti. 5. Vihan___ nuori rujs i pšenitsa.
6. Hänen spokojstvija, vesselä iäni vesellyt___ miuda.
7. Palatka i kuhnja oli työt___ ièl. 8. Sejnäl ripp___ vintovka
i korgiè kazatskoj šuapka.
UPRAŽNENIJA 85. Kir'jutakkua teksta. Pangua piètyndä znuakat.
Brazilija on kaunis kukkija mua. To korgièt mäet to pìšnojt plodorodnojt dolinat to ploskogor'jat savojl i tuhanzil kilometrojl čeredujjahes tojne tojzen ke. Mägilöjn sydämes on äjja poleznoloj iskopaemoloj raudua vaskiè kuldua i kallista kiviè. Bohatta on Brazilijan rastitel'nosti. Kofej i kakao tabakka i hlopka rijssu i pšenitsa kazvetah muan plodorodnojl počval. Brazilijas voj nähtä kuj lehti muga i havu puuloj. Kaučukovoj puu ruskiè puu probkovoj duuba kaj nämät kallehet puulojn porodat kazvetah projdimattomina meččinä a nijen sydämes èlätäh èrilajzet životnojt i tigrat i linnut kaunehièn höyhenièn ke i obez'janat vijttäkymmendä roduo i jadovitojt mavot. Južnojn Brazilijan ravninojl èletäh suuret lehmä lammas koza i hebokar'jat. Bohatta on mua, no köyhä on Brazilijan rahvas. Hän kandau omil hardièlojl kapitalističeskojn rabstvan gnjottua feodal'nojn èksploatatsijan jugevyttä i zavisimostin jarmua inostrannojs kapitalas päj. Tabakka peldolojl rudnikojs fuabrikojs i zavodojs kajkkièl Brazilijan trudjašojt annetah oma vägi oma ajga izännäl iče èj imejja ni midä ni muada ni lejbiä ni svobodua.
Sanoj, kudamat ozutetah litsa, kenen puoleh on kiätty pagina, sanotah obrašenijaksi. Obrašenija vìražajčeh suščestvitel'nojl imenitel'nojs padežas. Èj magauvuta, muamo. Tanja, mi siul lièni?
Primečanija. Obrašenijana vojjah olla muga že prilagatel'nojt i pričastijat, kudamat on upotrebittu suščestvitel'nojn značenijas. Piästä miuda, kuldajne, välläl. Opastujat, ovladevajgua naukal, bohatukkua znanijojl.
Poèzijas puaksuh pagina voj olla kiännetty èj èlävih predmièttojh, kudamiè pannah kuj èläviksi. Tule siè, pakkajne, mejl. Viè siè, tuuli, kaj pil'vet.
Obrašenijal vojjah olla opredelenijat i tojzet obrašenijas zavisimojt sanat. Tämän mojsta obrašenijua sanotah rasprostranjonnojksi. Sano, kuldajne lehti, kunne siè lennät? Proščajgua, rodnojt rannat, i työ, tuttavat mäet, i työ, vihannat mečät..
1. Esli obrašenija ollou predloženijan allus, to sen jal'geh pidäy panna zapjatoj libo vosklitsatel'noj znuakka. Vosklitsatel'noj znuakka pidäy panna silloj, konza obrašenija sanotah kovembah. Täs slučajs vosklitsatel'nojn znuakan jal'geh sledujušoj sana pidäy zavodiè suures bukvas. Kajkkièn mualojn proletarijat, yhtykkiä! Opastujat! Opastukkua, opastukkua i opastukkua! Pionerat i pionerkat! Olgua valmehet!
2. Obrašenija, kudama on predloženijan keskel, pidäy èrojttua molemmil puolil päj zapjatojl. Konza, Vanja, lähtet kinoh? Lähtettä-gö, lapset, pihal?
3. Esli obrašenija on predloženijan lopus, to sen ièl pidäy panna zapjatoj, a sen loppuh točka, voprositel'noj libo vosklitsatel'noj znuakka. Siè miun gorjua älä nagra, Griša. Lähtet-go kodih, Anni? Terveh, Nikolaj Aleksandrovič!
4. Častitsa o, kudama on obrašenijan ièl, piètyndä znuakojl èj èruo obrašenijas päj. O orboj, kunne siè lähtit?
UPRAŽNENIJA 86. Lugièkkua vìrazitel'no. Ozutakkua obrašenijat.
Kuulgua työ, kallehet tovariščat!
Rasskažimma myö tejl bìlinan,
Bìlinan udualojh hruabrojh moloččah,
Vägeväh bohatterih Čapaevah
Vägevä bohatteri Vasilij Ivanovič
Sanou družinal nämä sanajzet:
"Družina miun hruabroj, vägevä!
Lähtemmä myö vluastis sejzomah,
Puolistamah vluastista Sovetskojda,
Vluastiè Sovetskojda – ruado rahvahan,
Ruado rahvahan – keyhièn krest'juanojn,
Ajamma myö belojt bandat pojs,
Belojt bandat da ved' kolčakan..."
... I sanou družinal nämä sanajzet:
"Oj työ, tovariščat, hruabrojt moločat!
Mejl dièlo rodih èj hyvin,
No èmmä myö tahto kuolla bojutta,
Kuolla bojutta, gluupojl surmal.
Anna piä mejjan kuolou bojus."
(T.E. Turuevan bìlinas Čapaevah näh – otrìvkat).
UPRAŽNENIJA 87. Kir'jutakkua, obrašenijat podčerknikkua i èrojttuat
piètyndä znuakojl.
1. – Siè jo olet tuttava hänen ke Paša.
– Tuttava Ivan Vladimirovič. Možet viè prijuateljojksi liènemmä.
– Siè Paša auta hänel ustroiuduo yhteh èkspeditsijah. Požaluista luai tämä.
2. Hyvä liènöy kazakka! "Nu, terveh pojgajne! Annamma suuda tojne tojzel!"
I tuatto pojjan ke ruvettih andamah suuda. "Hyvin pojgajzeni! Vot muga
koloti jogahista, kuj i miuda kolotit. Ni kedä älä varua! A vse-taki
nagratuttau siun suoritusta. Mi tämä nuora rippuu? A siè Bejbas midä
sejzot i käet riputit?" – sanoj hän, kiändyhyö nuorembah päj.
"Midä bä siè kojran pojga èt koloti miuda?" (G.)
UPRAŽNENIJA 88. Luaikkua predložečijat muga, čtobì podležaščojt
tuldas obrašenijaksi. Pangua piètyndä znuakat.
Obraztsa: Miša èj unohta huomena tuuva miul uskaldettuo knijgua.
– Miša, älä unohta huomena tuuva miul uskaldettuo knijgua.
1. Ivanov tahtoj kir'juttua zagolovkan stengazièttah. 2. Kunne Nadja pani rezinkan? 3. Knijgoj tuomah bibliotekkah käygäh Pavluša. 4. Miksi lapset tallatah hejniä? 5. Kuj hyvin lugou Majorova. 6. Tovariščat šahmatistat kir'juttauvutah šahmatnojh kružkah. 7. Mindäh tänäpäj Vanja èj ole vesselä?
UPRAŽNENIJA 89. Kir'jutakkua tovariščal kir'jajne. Pangua sih obrašenijat.
a) Vvodnojt sanat vìražajjah ihastusta, häbevystä (ozaksi, ozattomuoksi, pravda, priznajjakseh, miun hujgièksi i tojzet). Miun ozaksi, èhtin ènne lähtiè. Priznajjakseh, miè èn tijja tädä dièluo. Mejjan hujgièksi, hän täh luaduh ruadoj.
b) Vvodnojt sanat vìražajjah uverennostiè (konečno, tièttävä, nepremenno i tojzet). Työ, konečno, èttä unohta tädä dièluo. Studentat tièttävä, männäh èkskursijal.
v) Vvodnojt sanat vìražajjah predpoloženijua, neuverennostiè (voj olla, ozuttauduu, kuj nägyy, požaluj i tojzet). Siè, voj olla, olet hyvä ruadaja, da miè èn tijja. Kuj nägyy, siè vojt ylen hyvin opastuo. Požaluj, hän jo lästi.
g) Vvodnojt sanat ozutetah sanotun mièlen istočnikkua, t.s. kenen se mièli on (miuda myö, siuda myö, paginoj myö, tämän mojzen litsan mièl'dä myö, tièdoloj myö i tojzet). Miuda myö, tämä ruado on luaittu ylen hyvin. Paginoj myö, hän oli jo käynyt täh kyläh. Vasjan mièl'dä myö, tämä zaduačča pidäy reššiè nenga.
d) Vvodnojt sanat ozutetah sanotun mièlen sivosta ièl mänijan mièlen ke. (značit, sanal sanoen, täh luaduh, tojzin sanoen, primièraksi, odnuako i tojzet). Työ ajvin pagizetta. Hän, primièriksi, ènämmän ruadau, a èj pagize.
e) Vvodnojt sanat ozutetah mièlen porjadkua (ènzimäjzeksi, tojzeksi, lopuksi, loppuen lopuksi). Miè duumajčen, čto brigadiraksi pidäy panna Vasil'ev, – sanoj yksi kolhoznikka. Ènzimäjzeksi, Vasil'ev hyvin ruadoj kolhozas, tojzeksi, hän hyvin tièdäy sen dièlon. Loppuen lopuksi, jiäviyvyttih mejjan vuotettavat venehet.
Primečanija. Ièl luvetelluot sanat ollah vvodkolojna vaj silloj, konza èj olla sintaksičeski sivottu tojzièn predloženijan členojn ke.
| Tuli, ozuttihes, suureni joga minuuttua (ozuttihes on vvodnoj sana). | Tuli ozuttihes suuremmaksi i suuremmaksi (ozuttihes on skazuemoj) |
Tojči vvodnolojn predloženijojn ièl ollah sojuzat: kuj, i, a, ili, že, esli i tojzet. Miun tuatto, kuj jo miè sanojn ènne, èli sil ajgua Siberis. Fedja jo èj vojnut èhtiè poezdah – a sen hän hyvin tièzi, – hän yksikaj ajoj vokzualal. Sil ajgua, esli totta paista, i miè ylen äjjal pöllästyjn.
III. Piètyndä znuakat vvodnolojn sanojn i predloženijojn ke.
1) Vvodnojt sanat i vvodnojt predloženijat pidäy èrojttua zapjatolojl. Siè, paistah, olet hyvä pajattamah. Siè, miè näen, olet moločča.
2) Vvodnojt predloženijat, osobenno rasprostranjonnojt, vojjah èrota skobkil libo tirel. Kerran mečäs olles (se oli keski päjvän ajgana) miè näjn kahta kondièda. Pluanan täyttämine – a sen myö täytämmä ènne srokkua, trièbujččou viè druznojmbua ruaduo.
UPRAŽNENIJA 90. Kir'jutakkua primièrat, ozutakkua vvodkojt sanat i ob''jasnikkua nijen značenija.
1. Kuučeri rubej kaččomah i, lopul, šuapkan hejttähyö, kiändyj miun puoleh. 2. Tovestah, ènzimäj miè nijn duumajčin. 3. Da siè, nägyy, vanha hukka, jo olit mejjan kapkanojs. 4. Ozaksi, myö olimma tojzel puolel jogiè. 5. Svedenijoj myö, huomena liènöy hyvä siä. 6. Se mužikka, pionerojn paginoj myö, oli špiona. 7. Pograničnikan ozaksi, kojra terväh löydi špionan jallet.
UPRAŽNENIJA 91. Kir'jutakkua primièrat, podčerknikkua vvodnojt sanat i predloženijat. Pangua zapjatojt. Predloženijojs vvodnolojtta sanoitta i vvodiolojtta predloženijojtta, ozutakkua, mittyjzinä predloženijan členoiča ollah sanat, kudamat ollah yhten mojzet podčerknittuloin sanoin ke.
1. Ozattomuoksi rubej vihmumah, i myö kajkin kastujmma. Omaksi ozattomuoksi hän otnosihes spokojno. 2. Täs kluubas voj olla èri komnatta literaturnojn kružkan zanjatijoi varojn. Vihma voj olla terväh projdiu. 3. Työ miuda prostikkua tyh'jan bespokojstvan periä. Työ miuda prostikkua sovsem èttä muga èllendänyt. 4. Ruado allus ozutahes jugièksi. Ruado ozutahes mänöy loppuh. 5. Työ miè näen èttä ole miun ke soglasnojt. Nygöj miè näen oman ošibkan. 6. Lapset tièttäväjne ènimäl ihastutah keviän tulennal. Kajkil on tièttäväjne suuvon rešenija. 7.Rešenija on prijmitty kijstämättä. Tämä voprosa kijstämättä on suamoj vuažnoj.
UPRAŽNENIJA 92. Kir'jutakkua annetut predloženijat ènzimäj zapjatolojn ke, kuj on annettu täs, a sijt – zapjatolojtta. Lugièkkua vìrazitel'no i se i tojne i ozuttuat, mis nijen välil on èro stroenijua i značenijua myö.
1. Hän, yhtel sanal, vastaj učiteljal. 2. Totta, èj ole kahta dokumentua.
Ylen puaksuh sanojn da i èj jalles ollah tojzet sanat, kudamat sellitetäh utverždenijua libo otritsanijua. Primièraksi: Työ ruatta? – Da, kir'jutamma zametkoj stengazièttah. Siè lähtet kluubah? – Èn, lähten kinoh.
Nämis slučajlojs sanat da i èi èrotah sellitäis predloženijojs zapjatolojl, a esli nijdä sanoj sanottaneh kovemmal iänel, to i vosklitsatel'nojl znuakal. Èj, èj sua vragojl muanittua sovetskoloj pograničnikkoj. Èj! Ni konza èj sua fašistojl azettua vojtokasta kommunizman stroindua SSSR-s.
Častitsa o, kudama sejzou ièl utverditel'nojda sanua da, i otritsatel'nojda sanua èj, zapjatolojl nijs päj èj èruo. Primièraksi: O da, hän nepremenno tulou. O èj, miè èn myöhästy.
Primečanija. Èj piè muga že sevojttua otritsanijua èj skazuemojn ke bezličnojs predloženijas. Sravnikkua: Èj, miè èn tule. Tänäpäi miul èi ole joudavua ajgua.
UPRAŽINENIJA 93. Kirjutakkua primièrat. Pangua piètyndä znuakat,
kudamiè èj täyvy. Podčerknikkua sanat da i èj.
1. Da oza, kel on tämän mojne pojga. 2. O èj miè èn jouva.
3. O da myö tänäpäj lähtemmä èkskursijal. 4. Èj miè olin
kois. 5. Da hän jo ammuj tuli školas päj. 6. Èj hyö huomena
lähtiètäh ajvojn ruadoh.
UPRAŽNENIJA 94. Kir'jutakkua primièrat. Pangua piètyndä znuakat.
1. Oj esli-gu miè vojzin vìpolniè oman duuman. 2. Ah lojttojne ammunda!
Vihel'di bul'ka. 3. Oj ozua hän èj èči i ozas päj èj pagiè. 4. Oj tuttavat
mièhet. 5. Ah kuj hyvä on opastuo. 6. Oj kuldajzet mittyjzen zvièrin miè
näjn tänäpäj. 7. Oh kuj hyö maltetah paista.
Gorodničoj: – A midä, velli, sano požalujsta: mih siun
izändä ènämmäl obrjošajččou vnimanijua, tojzin sanoen, mi
händä dorogas ènämmäl mièlyttäy?
Osippa: Ljuubiu häi kačonnan mugah, mi kuj pidäy. Kajkkiè
ènämmäl ljuubiu, čtobì händä hyvin prijmittäs, ugošenija
čtobì olis hyvä.
Gorodničoj: Hyvä?
Osippa: Da, hyvä. Vot miè, krepostnoj miès, no i sit
kaččou, čtobì i miul olis hyvä. Ihan totta! Oletteli, tulemma
kunne tahto: "Midä, Osippa, hyvin-go siuda gostitettih?"
– Pahojn, vaše blagorodie! "– È, – sanou, – tämä, Osippa, on
paha izändä. Siè, sanou, mujstuta miul, ku tulemma." – A,
duumajčen iče, jumala hänen ke! Miè olen prostoj miès.
(G.)
UPRAŽNENIJA 96. Kir'jutakkua teksta. Pangua piètyndä znuakat.
– Tahtot-go Petja ajua venehel mejjan ke kalua suamah?
– No konečno tahton.
– No sillojn teriämbäh keräyvy, a to tijät-go mejl terväh
pidäy lähtiè; mejl èllennät pidäy ènne pimièdä nostua verkot.
– Miè velli terväh ... Oj miul èj ole ongiè. Miè juoksendelen
tuttavièn luo hejl naverno on ...
– Parembi älä mäne hätkestyt, a myö ved' sanojmma siul
vuottua èmmä voj.
– Nu olgah sit miè vaj kodih juoksendelen. Vaj miutta
kuulgua äl'giä lähtièkkiä. Miè totta Stepa ylen terväh tulen.
Složnojda Predloženijua, kudama on luaittu yhten mojzis tojne tojzes nezavisimolojs predloženijojs, sanotah složnosočinjonnolojksi.
Složnosočinjonnojt predloženijan sydämes olijojn prostolojn predloženijojn otnošenijat tojne tojzen ke ollah mojzet že, kuj predloženijan sočinjonnolojn členojn välil. Piäčköjt lennettih iäre, i pezä jaj tyh'jaksi. Päjväjne nouzi, i linnut mečäs ruvettih lendelemäh. Jovet jo keviäl šumittih, a mečäs oli vié lunda.
Složnojda predloženijua, kudamas yksi predloženija on zavisjašoj tojzes i sellittäy sidä, sanotah složno-podčinjonnojksi. Konza mua suli, kolhoznikat ruvettih kyndämäh. (Täs ènzimäjne predloženija on zavisjašoj tojzes. Se pojasnjajččou tojzen predloženijan skazuemojda ruvettih, vastuau voprosah konza?). Pil'vi muuttuj valgièksi tuučaksi, kudama jugièsti nouzi, kazvoj i vähitellen kattoj tajvasta. Täs tojne predloženija on zavisjašoj ènzimäjzes predloženijas: se pojasnjajččou ènzimäjzen predloženijan dopolnenijua tuučaksi, vastuaen voprossah mittymäksi?.
Složno-podčinjonnoj predloženija on luaittu glavnojs i pridatočnojs predloženijas.
Predloženijua, kudama on zavisjašoj tojzes predloženijas i sellittäy sidä, sanotah pridatočnojksi predloženijaksi. Pridatočnoj predloženija kuuluu smìslan mugah mittymäh tahto glavnojn predloženijan sanah i vastuau voprosah, kudama on azetettu sil sanal.
Predloženijua, kudamah kuuluu pridatočnoj predloženija i kudama iče on nezavisjašoj mittymäs tahto tojzes predloženijas, sanotah glavnojksi predloženijaksi. Yhteh glavnojh predloženijah voj kuuluo monda pridatočnojda predloženijua. Sendäh kuj läheni yö, ekskursantat piètyttih kyläh, kudama oli vijentojsta kilometran piäs železnodorožnojs stantsijas.
Prostojt predloženijat vojjah olla sivotut složnojh predloženijah:
1) Sojuzojn vuoh:
Jo projdij kaksi vuotta, konza miè olin Moskovas.
Päjväjne viè oli nouzematta, no kalastajat jo oldih mändy nuotal.
Lenin kuoli, no dièlo hänen eläy.
2) Sojuzojtta, yhten intonatsijan vuoh:
Kuudamua èj nägynyt: se sil ajgua oli vaste vaj nouzemas.
Päjväjne nouzi ajna ylemmäksi i ylemmäksi, tajvas on puhtas,
vozduha on puhtas i prijatnoj; siä liènöy hyväksi.
Složnoloj predloženijoj, luaittuloj prostolojs predloženijojs sojuzojtta, sanotah sojuzattomiksi složnolojksi predloženijojksi.
UPRAŽNENIJA 97. Kir'jutakkua ènzimäjzeksi složno-sočinjonnojt predloženijat, a sen jal'geh složno-podčinjonnojt predloženijat. Složno-podčinjonnolojs predloženijojs podčerknikkua glavnojt predloženijat.
1. Hevot oldih jo ammujn valmehet, a miul ajna viè èj himojttanut èrota smotriteljan i hänen tyttären ke. 2. Mäni monda vuotta, i obstojatel'stvat tuodih miuda sil že suamojl traktal. 3. Miè mujstojtin èndizen smotriteljan tyttären i ihastujn duumajes, čto näen händä uuvestah. 4. Miè tijjustin hänes päj povestin, kudama sil ajgua äjjal miuda uvlekajčči i koski. 5. Hän (gusara) joga minuttua kyzyj juuva, i Dunja kružkal andeli ičen valmistettuo limonadua; 6. Dunja istujhes kibitkah gusaran rinnal, sluga hyppäj besjodkal, jamšikka vihel'däl'di, i hevot lähtièttih juoksemah. 7. Bednoj smotritelja èj èllendänyt, kuj hän iče andoj vallan omal Dunjal ajua yhtes gusaran ke. 8. Prijuatelja hänel soviètujčči žualuijakseh, no smotritelja duumajčči, vijppaj käel i rešši otstuppièkseh. (P.)
UPRAŽNENIJA 98. Kir'jutakkua teksta i duumajgua sil zaglavija. Löyväkkiä prostojt i složnojt predloženijat. Ozutakkua, kuj on yhtistetty predloženijat – sojuzojn ke vaj sojuzojtta.
Počtovojn otdelenijan pihal mustotti trojkka. Hevot sejzottih lijkkumatta. Vai yksi rinnal olija bespokojno vajhtelihes jallal päj tojzel i pujsteli piädä. Tarantasa tjuykkièn ke ozuttihes mustaksi tačmaksi, sen rinnal lijkuttih kaksi hengiè: studenta čamodanan ke i jamšikka. Počtal'ona liččaj käzil tjuykkiè, pani nijen piäl suabljan i hyppäj tarantasah, studenta nouzi hänel jal'geh. Jamšikka otti oh'jakset yhteh kädeh i čmokni. Kellone midä liènöy kilahtutti bubenčikojl, bubenčikat luaskavasti vastattih hänel. Tarantasa vingahti, lijkahti, kellojne rubej itkemäh, bubenčikat ruvettih nagramah. Jamšikka kaksi kerdua iski bespokojnojda hevojsta, i trojkka hilljajzeh matkaj pölykästä dorogua myöte. Linnajne magaj. Levièn uuličan molemmin puolin mustotettih koit i puut, i èj nägynyt ni yhtä tulda.
1. Soedinitel'nojt sojuzat: i, da (sojuzan i značenijas), ni-ni. Nämièn sojuzojn vuoh yhtistytäh predloženijat, kudamat ozutetah yhtenajgajsta dejstvijan mänemistä. Läjmähti tulen isku, i rubej jury jurizemäh. Vaj uuličča fonarit vallotettih pimevys, da kuudamo strogo kaččoj tajvahas päj. Krome sidä, nämät sojuzat yhtistytäh predloženijoj, kudamat ozutetah javlenijojn jallekkäh mänemistä. Čilahtih kellojne, i lapset lähtièttih peremenal. Rubej vihmumah, i myö èkskursijan jatimmä tojzeh päjväh.
Sojuzal i voj olla sledstvijan značenija. Miè jahkäjn usta ènämmäl, i se avauduj.
Sojuza ni-ni (sojuzan i značenijas upotrebljajčeh silloj, konza skazuemojn ke on otritsanija èn, èt, èj, èmmä, èttä (libo skazuemojna ollah sanat èj ole, èj sua i. m.i. Ni siè èt suanut, ni miè èn mänettänyt šaškah kizates. Ni päiväjne èj pajstanut, ni vihmumah èj ruvennut. Ni tuulda ulgona èj ole, ni pil'viè tajvahal èj nävy. Ni mittymäl špional èj sua projdiè pojkki rajan, ni mittymäl diversantal èj sua polgiè Sovetskojda muada myö.
2. Protivitel'nojt sojuzat: a, no, da (sojuzan no značenijas), odnuako, že. Nämièn sojuzojn vuoh yhtistytäh predloženijoj, kudamat omua značenijua myöte ollah vastakkajzet tojne tojzel. Èrähät kolhoznikat lähtièttih hejniä nijttämäh, a èrähät jiädih peldo ruadolojl. Japonskojt samurajat Dal'njojs Vostokas opitah kajkelleh ottua palajne Sovetskojda muada, no lyhyöt hejl ollah kynnet. Èj ole čoma solovej, da čomat ollah sen pajot. Ujjamma hätken, sil'mä žadno èččiy tulda, odnuako joga joven kolena muanittelou mejjan nadjožoj. (Kor).
3. Razdelitel'nojt sojuzat: to–to, ili, libo, vaj–vaj, èj vaj, no i. Sojuza to-to ozuttau sobìtijojn vuorokkajsta mänemistä tojne tojzel jalles. Matkatah hyö gluhojda meččiä myö... To linnut hejjan jallojn al päj pörähtetäh, to ruskièbokkajne rebo kukkijojh mättähih hypähtäv.
Sojuzat ili-ili, libo-libo oboznačajjah, čto annettus vozmožnolojs javlenijojs osuščestvljajčeh vaj yksi. Ili myö ruavon lopimma srokkah, ili sidä ruvetah luadimah tojzet. Ili pil'veksine siä rojh, ili vihmumah rubièu. Poezda libo terväh tulou, libo jo tuli. Vaj päjväjne pil'veh mänöy, vaj kaunis siä liènöy?
UPRAŽNENIJA 99. Kir'jutakkua teksta, podčerknikkua podležaščojt skazuemojt, podčerknikkua složno-sočinjonnolojs predloženijojs sojuzat i ozutakkua nijen značenija.
1. Lumi mual päj viè èj lähtenyt, a sydämeh jo kyzyhes kevät. Siä on vilu, liga lumen ke pläčkäy jallojn al, no ymbäri on vesselä, luaskovo, privetlivo. (Čeh.) 2. Huondekses oli tumana, no zavtrakkah sah siä pareni, i päjväne losni i vaste vaj työndynyzil lehtilöjl, i nuorel vihannal hejnäl, i lejbièn orahil. (L.T.) 3. Jogi on kajda. Musta virda kandau venehtä korgièlojn rannojn keskes. Hilljajzeh häjlytäh kuvšinkajzet, i kuuluu lojttojne kylän kojrièn haukunda, libo yksinäjne kukon laulanda jovel nägymättömäs kyläs päj. (Kor.) 4. To sojtti plavno sojtto, to ken liènöy pajatti, to kuulu jallojn-taputus. 6. Päjväjne nouzi, no oli viè vilu. Lojttona nägyj tulen isku, i kuuluj jurizendä.
UPRAŽNENIJA 100. Kir'jutakkua primièrat, pangua sobijat mièl'dä myö sočinitel'nojt sojuzat.
1- Sobranija jo zavodih, ____ èj ollut viè kahta kolhozan členua. Sejalka oli jo valmis, ____ kolhoznikat lähtièttih kyl'vämäh. 3. Päjväjne viè oli nouzematta, ____ kalastajat oldih jo jarvel. 4. ____ pellot tsvetitah, ____ mečät šumitah, ____ ojat hilljakkajzeh čurčetetah. 5. Vijzi aèroplanua oli aèrodromal, ____ kolme lendeli vozduhas. 6. Passažirat vuotettih poezdua, ____ poezda oli tulemas. 7. Pajstoj päjväjne, ____ vihma vihmuj. 8. Pionera Kolja tuli èkskursijal Moskovas päj, ____ rasskaži lapsil äjjan uutta interesnojda. 9. Petjan tuatto meččä ruavos on stahanovtsana, ____ pluanan vìpolnjajččou monen kerdajzesti.
Primečanija: Esli složno-sočinjonnojs predloženijas sojuzan ke i ollou molemmièn predloženijojn yhtehine vtorostepennoj člena, To zapjatojda èj panna. Mejjan muas kazvetah uuvet linnat i stroiuduu tuhanziè mošnoloj predprijatijoj. (Obstojatel'stva mejjan muas on yhtehizenä členana molemmil predloženijojl.)
UPRAŽNENIJA 101. Ob''jasnikkua, miksi ènne sojuzoj i, ili yksis predloženijojs on pandu zapjatoj, a tojzis èj ole.
1. Harvajzeh nouzetteli tuuli, i hilljajne šoroha mäni kajkkiè saduo myöte. 2. Puut sejzottih igävinä i tuulen joga vejallykses lykittih ičes päj tipahtuksiè. 3. Čièpit jugièt langetah, tjur'mät muretah, i svoboda ihastuksis vastuau tejdä vhodan luo, i vellet meč tejl annetah. 4. Hejnäjne vihojttau, päjväjne pajstau, i piäčköj keviän ke meil sinčoh lendäy. 5. Myö matkajmma uuliččua myöte. Ili tolpa uvlekajčči mejda, ili myö iče èjstyjmmä sil jalles. 6. Huondeksil miè kävelin guljajččemah ili risujčin meččiä. 7. Uuliččoj myöte huristih mašinat i matkattih tramvait. 8. Avtomobilit aettih i jatettih ičel jal'geh benzinan zapaha. 9. Terväh kaj perti rubej kuorzumah, i miè ujnojn kuj tapettu. 10. Tämän mojzel burjal hukka èj kävele i kondiè èj lähte pezäs päj. 11. Jo valgoni, i tajvas vostokas päj joga minuuttua vajhteli omua kruaskua. 12. Hänel annettih kvartira, i häi rubej èlämäh krepostis. 13. Vozdušnojn trevogan signualua myöte pièttyy uličojl lijkunda i sammutah tulet. 15. Mejl pidäy kijrehtiä, ili myö myöhästymmä poezdah.
UPRAŽNENIJA 102. Kir'jutakkua primièrat nengomas porjadkas: Ènzimäjzeksi kaj predloženijat odnorodnolojn členojn ke, a sen jal'geh složno-sočinjonnojt. Kunne pidäy, pangua zapjatoj. Podležaščojt podčerknikkua yhtel čjortočkal, skazuemojt kahtel čjortočkal.
1. Sil ajgua Andrej Gavrilovič hävij i ni ken sidä èj dogadinnut. 2. Troekurov sil že čuasul käski hänen tavata i ruttojzeh kiänyttiä. 3. Mäni monda päjviä i susièdojn viha èj lauhtunut. 4. Andrej Gavrilovič èj tullut Pokrovskojh. Kirilä Petrovič hänettä igävöjčči i hänen paha mièli lujah izlivajččih suamolojs oskorbitel'nolojs vìraženijojs. 5. Kirilä Petrovič työndi gubernatoral Proišestvijan podrobnojn opisanijan i uuzi dièlo sidouduj. 6. Dubrovskojn vuottamatoj kièlis lijkunda äjjal dejstvujčči hänen voobraženijah i otravi hänen toržestvan. 7. Terväh hän nägi Andrej Gavrilovičan kodizen i vastakkajzet čuvstvat täytettih hänen sydämen. 8. Terväh tojzet vièstit annettih tojsta syömistä ljubopìtstval i tolkulojl. Uezdas jiäviyvyttih razbojnikat i levitettih užasua kajkkiè okrestnostiè myö. 9. Troekurov toržestvujčči i joga vièstin ke dubrovskojn uudeh grabitel'stvah näh lizäj nagroloj gubernatorojn ispravnikojn i rotnolojn komandirojn čottah. (P.)
UPRAŽNENIJA 103. Jatkakkua joga zavodittu primièra kahteh luaduh:
a) čtobì tulis predloženija odnorodnolojn členojn ke i
b) čtobì tulis
složno-sočinjonnoj predloženija sojuzan i ke.
Obraztsa: Parohodas päj laskièttih telat.
a) Parohodas päj laskièttih telat i tartutettih net pristanin
periloih.
b) Parahodas päj laskièttih telat, i passažirat joukolleh
tuhahtettihes pristanil.
1. Jogi avauduj. 2. Kalajne riuhtaj ongiruagua. 3. Šofera andoj tormozan. 4. Virittih fonarilojs tulet. 4. Rubej vihmumah. 6. Jovet piästih jiälöjs. 7. Urahti parohodan gudka. 8. Dokladčikka tuli komnattah. 9. Pimièt tuučat oldih tajvahal.
UPRAŽNENIJA 104. Luaikkua rasprostranjonnojs predloženijas složno.
sočinjonnoj.
Obraztsa: Jiälöjn lähtehyö, jarvilöjs, zavodittih matkata parzi
košelit. Lähtièttih jarvilöjs jiät, i zavodittih matkata parzi košelit.
1. Sygyzyn tulduo, lehtet puulojs kellastuttih. 2. Illan tulduo, kalanièkat suuren sualehen ke tuldih randah. 3. Päjväjzen laskeuduhuo, suolojs päj nouzi tumana. 4. Kaččomatta sygyzyn vilulojn tulendah, puut viè sejzottih vihandojna 5. Ahtahuon täh vagonas myö jajmma plošadkal. 6. Zanjatijojn loppièttuo, lapset mändih kodilojh.
UPRAŽNENIJA 105. Luaikkua složno-sočinjonnojt predloženijat,
ottaen poddležaščojksi tämän mojzet sanat.
Obraztsa: Kučera – hevot. Kučera kosketti oh'jaksil, i hevot
lähtièttih.
1. poezda – passažirat. 2. puoli päjviä – onginièkat. 3. burja – puut. 4. tuuli – puarussa. 5. allot – veneh. 6. virda – soudajat. 7. tumana – samoljotta. 8. gudka – rabočojt.
UPRAŽINENIJA 106. Luaikkua složno-sočinjonnojt upredloženijat annettuh
temah.
Obraztsa: Ruavon algu. Peremena loppiuduj, i učenikat zajmittih
klassas omat sijat.
1. Ruavon algu. 2. Venehen lähtendä rannas päj. 3. Samoljotan nouzenda. 4. Kanikulojn tulenda. 5. Kinoseansan algu. 6. Vihman lähenemine.
1. Dejstvijan (ruavon) yhtenajgajsta mänemistä. Jo tajvas sygyzyl hengitti, jo harvemmin päjväjne losnij, i lyhimmäksi päjvä lièni. Teatra on täyzi rahvasta, losnitah ložat, partera i kreslat – kaj kièhuu (P.).
2. Dejstvijan jallekkäh mänemistä. Kellojne čilahti, lapset lähtièttih peremenal. Hevot lähtièttih juoksemah, kellojne helähtih, kibitka lekahtih. (P.)
3. Dejstvijan vastakkajsta mänemistä. Peldo on valgiè – sièmenet ollah mustat. (knijga). Miès on muas – tukat ollah tuules. (nagris).
2. Esli tämän mojzet predloženijat oldaneh složnojmmat omua sostuavua myöte, osobenno, esli nijs e oldaneh zapjatojt, nijen välil pidäy panna točka zapjatoin ke.
Tyynil ijul'skolojl päjvil päjvän kruaskat ollah pehmièt, valgièt, no èj jarkojt; kajkel viruu mijttyjine ollou nièžnostin trogatel'noj pečatti. (T.)
Armastettih kukkajzet,
Tuuli tuskan miul vej;
Uuven èlännän tulennas
Laulau miul solovej.
(S. Stal'skij)
3. Sojuzattomis složno-sočinjonnolojs predloženijojs tire
pidäy panna:
a) Esli se oboznačaiččou deistvijan terväh vaihtundua.
... nägi sijrun, – hän i pièttyj sih...
Sijru kirguj – sijrun ke èj ollut pluuttua kogonah... (Kr.)
b) Esli se ozuttau dejstvijan vastakkaj mänemistä:
Miè vejn haugiè – se vägevästi riuhtaj i mäni jarven poh'jah.
UPRAŽNENIJA 107. Lugièkkua primièrat, i ob''jasnikkua piètyndä znuakojn upotrebljajnda.
Poezda ajoj terväh, sen tulet terväh kavottih, minuutan peräs jo èj kuulunut šumuo. (Čeh.) 2. Ignatta piästi kurkan – oruža andoj osečkan. Hän piästi tojzen kerran – opjat' osečka. Hän piästi kolmannen kerran – i suuri tuline liyhteh lendi stvolas päj, i andojhes oglušitel'noj buh! buh! (Čeh.) 3. Dubovojt tuh'jot kazvettih ovragan rinnettä myöte, rodinkan rinnal vihojttau lyhyt barhatnoj hejnä; päjväjzen sugahat počti ni konza èj kosketeta sen viluo, hob'jajsta vettä. (T.) 4. Vajkastuj jurina, pièttyj tulen isku, pil'vet harvettih. 5. Kezä sujttau – talvi hävittäy. 6. Piènembi kirpuo – jugièmbi kondièda.
UPRAŽNENIJA 108. Kir'jutakkua i pangua piètyndä znuakat.
Kukkija steppi! Mečtua kummembi siè!
Èj ole tuliziè kukkajziè čomembajziè.
Paletah russkonnuot makat miun omat
Tjul'panat steppilöjs läjketäh čomah
Rozat kuj jahontat läjmähtettih
I lilijat valetah magevus sih
No keväjstä steppiè siè čomembi ajnos
Kukkija rodina suvajttava olet!
Yksitojsta muada vragojn ymbäröjdyt
Kuj mehevät sadujzet kukitah nygöj.
Lähtièttih hyö omua frontua myöte Frunze ajau Tsaritsìnah päj tulou Frunze linnah tsaritsnnah ajau hän ojgièh štuaban pihal sejzattau hän oman hevon iče mänöy kivi paluattojh matkates hän avajli uksiè i kajkil hän kumarduu.
UPRAŽNENIJA 109. Kir'jutakkua i pangua piètyndä znuakat.
1) Kajkin istuttih hilljakkajzeh yksi čertij pluajua tojzet lugièttih
ičekseh knijgua.
2) ... Hän (Belikov) viruj uudimes oddjualal katettuna i
oli vajkkani kyzyt midä hänel han vaj sanan virkau da ili
èj i muuda ni midä èj pagize hän viruu tyves Afanasij häjlyy
buuristuksis tuskeuvunnuona i syväh hengästellen hän
hajzuj vijnal kuj kabakka. (Čeh.)
3) ... Konverta oli luaittu prostojs bumuagas pečatit oldih
buuran karvajzes surgučas juakkerilojn ke yksi suuri
juakkeri keskel nellä juakkerista rannojs randah oli tiputettu
surgučča... (L.T.)
UPRAŽNENIJA 110. Luaikkua èj suuri opisanija yhteh annettulojs
temojs, upotrebljajen složno-sočinjonnoloj predloženijoj sojuzojn ke i
sojuzojtta.
Temat: Päjväzen nouzu. Päjvä školas. Meččä kezäl. Lapsièn pruazdnikka
školas. Keviän tulenda.
Sojuznojt (libo otnositel'nojt) sanat èrotah podčinitel'nolojs sojuzojs sil, čto net èj vaj sivota pridatočnojda predloženijua glavnojn ke, no i ollah pridatočnojs predloženijas yhtenä sen členana. Sojuznolojn sanojn sijas vojjah olla tämän mojzet otnositel'nojt mestoimenijat: (ken, mi, kenen, min, kedä, midä i m.i, kudama i m.i.) i narečijat: (konza, kus, kunne, kuj i m.i.).
Pridatočnoj predloženija voj olla glavnojn predloženijan
ièl, jal'geh glavnojda i glavnojn predloženijan keskes.
Primièraksi:
1. Čtobì piästä pojkki joves, mejl, pidi panna telat.
2. Myö ljuubimma tov. Stalinua sendäh, čto hän andoj mejl hyvän i
ozakkahan èloksen.
3. Èj ole vägiè, kudama vojs azettua velikojn sovetskojn sojuzan
pobedonostnojn dviženijan.
4. Se učenikka, kudama hyvin vìpolnjajččou kaj hänel annetut ruavot,
on otličnikka.
Ènzimäjzes predloženijas pridatočnoj predloženija on ièl
glavnojda, tojzes glavnojn predloženijan jalles, kolmannes on
tože jalles glavnojda, nellännes – glavnojn predloženijan
keskes.
Pridatočnoj predloženija, olija glavnojn predloženijan keskes, èrojtetah zapjatolojl molemmis puolis. Kylä, kus igävöjčči Onegin, oli prekrasnoj čuppu. (P.)
Yksis slučajlojs glavnojs predloženijas on ukazatel'noj mestoimenija libo narečija, kudaman značenija pojasnjajčeh pridatočnojl predloženijal; tojzis slučajlojs tämän mojsta ukazatel'nojda sanua glavnojs predloženijas èj ole. Sen mugah, mittyjzeh voprosah vastuau pridatočnoj predloženija i mittyjne sil on značenija, net jagauvutah dopolnitel'nolojksi, opredelitel'nolojksi i obstojatel'stvennolojksi.
Ozuta miul siun risunka. Ozuta miul, midä siè risujčet. Täs pridatočnoj predloženija vastuau voprosah midä? vìpolnjajččou dopolnenijan roliè, glavnojn predloženijan skazuemojh "ozuta", sendäh sidä i sanotah dopolnitel'nojksi.
Myö tulimma suureh linnah. Myö tulimma linnah, kudama on suuri.
Täs pridatočnoj predloženija vastuau voprosah "mittyjzeh?". (mittyjzeh linnah?); se vìpol'najččou opredelenijan roliè glavnojn predloženijan sanah "linnah", sendäh sidä sanotah opredelitel'nojksi.
Sygyzyl linnut lennettih jugah. – Konza tuli sygyzy, linnut lennettih jugah.
Täs pridatočnoj predloženija vastuau voprosah "konza?" (konza lennettih?), se vìpolnjajččou obstojatel'stvan roliè glavnojn predloženijan skazuemojh "lennettih", sendäh i sidä sanotah obstojatel'stvennojksi.
Harvembi vastauvutah predloženijat, kudamat vìpolnjajjah glavnojn predloženijan podležaščojn libo skazuemojn roliè Oman značenijan mugah net èj èrota dopolnitel'nolojs.
1. Myö kajkin tièzimmä i uskojmma, (midä?) čto papanintsat jiä palal päj liètäh otetut. 2. Miè sanojn (mih näh?) kuj zavodihes buranan ajgah miun tuttavus Pugačovan ke. (P.) 3. Miè kyžyjn tovariščal (mih näh ?), ken ègläj oli školas.
Ènzimäjzes predloženijas pridatačnoj predloženija vastuau voprosah midä tièzimmä i uskojmma i sellittäy glavnojn predloženijan skazuemojda tiezimmä i uskojmma. Tojzes predloženijas pridatočnoj vastuau voprosah midä miè sanojn i pojasnjajččou glavnojn predloženijan skazuemojda sanojn. Kolmannes predloženijas pridatočnoj predloženija vastuau voprosah mih näh miè kyzyjn tovariščal? i pojasnjajččou glavnojn predloženijan skazuemojda kyzyjn.
Dopolnitel'nojt pridatočnojt predloženijat sidouvutah glavnojn ke sojuzojn vuoh (midä, čtobì, budto) i sojuznolojn sanojn vuoh (ken, mi, kunne, kuj i m.i.). Èrähiči glavnojs predloženijas on ukazatel'noj mestoimenija, kudama on dopolnenijana i kudamah kuuluu pridatačnoj predloženija. Ohotnikka istuuduj šalaššuh i duumajen kaččoj sidä, kuj tedret kizattih suol.
Dopolnitel'nolojn predloženijojn osobennostina on kosvennoj voprosa, t.s. voprosa, kudama on podčinjonnoj kuj pridatočnoj predloženija tojzel predloženijal:
Prjamojn voprosan voprositel'nojt sanat sohranjajjahes kosvennojs voprosas. Esli prjamojs voprosas èj ole voprositel'nojda sanua, to kosvennojs voprosas pidäy panna voprositel'noj čuastine go: Siè tulet tänne kezäl? Soobšči, tulet-go siè tännè kezäl? Čuastine go pidäy kir'juttua čertočkan ke.
Èj harvah kosvennoj voprosa vìražajčeh bezličnojl predloženijal skazuemojn ke, kudama on annettu infinitival. Miè èn tijja, midä miul ruadua. Hän èj tijja, midä pidäy tulles tuuva.
Predloženijan lopus kosvennojn voprosan ke voprositel'nojda znuakua èj panna.
Dopolnitel'noj pridatočnoj predloženija počti ajvin on jal'geh glavnojda predloženijua: Miè kuulin, kuj mečäs kuuluj lindulojn trevožnoj iäni. Èrähiči net sejzotah predloženijan keskes, jal'geh sidä glavnojn predloženijan sanua, kudamah kuuluu pridatočnoj preždloženija. Sidä myö, kuj projdi zvièri, ohotnikka priznajčči hänes kondièn.
Esli pidäy andua osoboj vnimanija dopolnitel'nojl pridatočnojl predloženijal, to se pidäy panna glavnojn predloženijan ièl. Čto hukat žadnojt, kajkin tiètäh. (Kr.)
UPRAŽNENIJA 111. Kir'jutakkua primièrat, podčerknikkua podčinitel'nojt sojuzat, sojuznojt sanat i kosvenžèlojn voprosojn sojuznojt sanat yhtel čjortočkal: Glavnojs predloženijas podčerknikkua kahtel čjortočkal se sana, kudamah kuuluu pridatočnoj predloženija.
1. Lopul, häi (Vladimir) nägi, čto ajau èj sinne. (P.) 2. Smotritelja kyzyj, kunne hänel (Dubrovskojl) pidäy ajua. (P.) 3. Marija Ivanovna rasskaži miul kaj, midä hänen ke sluččijhes juuri krepostin otannas. (P.) 4. Vanja lugi i èj zamièttinut, kuj mäni ajga. 5. Terväh peldolojn piäl lendeli haukka, kudama kaččeli ičel sualista. 6. Kylä, kunne työnnettih pioneroj otdìhal, on ylen zdorovojs i čomas kohtas. 7. Stihotvorenijan, kudama ègläj mejl annettih, miè opastuin puoles čuasus. 8. Soviètujče, kus miul parembi provodiè kanikulat. 9. Miša gordiuduu sil, čto hän opastuu hyvin. 10. Ni ken èj nähnyt sidä, kunne pani hän knijgat.
UPRAŽNENIJA 112. Kir'jutakkua primièrat i pangua piètyndä znuakat. 1. Mejl pidäy olla valmehena oman muan puolistukseh čtobì andua ljubojl minutal vragal sokrušitel'noj otpora. 2. Provodnikka sanoj čto ièlleh tänäpäj èmmä lähte i rubei èččimäh huogavunda sijua. 3. Sen mittyjne liènöy mejjan pohoda tijjustimma vaj ègläj. 4. Opredelikkua topografičeskoin kartan mugah lojttona-go on lähine kylä i puuttuot illaksi sinne. 5. Hän kyzyj tovariščal kunne tämä troppaine mänöy. 6. Miul sanottih čto èkskursijal Moskovah lähtemmä kezä kanikulojn ajgana.
UPRAŽNENIJA 112. Kir'jutakkua primièrat, pangua, kunne pidäy, zapjatojt. Podčerknikkua sanat čto, midä, ken, kuj nijs slučajlois, esli net èj olla ni sojuzojna ni sojuzčolojna sanojna.
1, A žiäli čto èt ole tuttava mejjan kukon ke. (Kr.) 2. Hän unohti čto händä vuotetah. 3. Vasja tièzi čto handä kučutah premijua poluččimah hyväs ruavos. 4. Hän èj tièdänyt midä i sanuo muga oli ihastuksis. 5. Hän sanoj čto ajau Dal'njojh Vostokkah. 6. Vanja kyzyj, kunne hän lähtöy urokkojn jal'geh. 7. Nelländenä päjvänä vot midä sluččiuduj. 8. Miè näin ken sen luadi. 9. A työ midä täh näh sanotta? 10. M. Gor'kojda kuj veličajšojda proletarskojda pisateljua kajkin tiètäh.
UPRAŽNENIJA 114. Kir'jutakkua primièrat. Pridatočnojt podležaščojt podčerknikkua yhtel čertočkal, a pridatočnojt skazuemojt kahtel čortočkal. Glavnolojs predloženijojs podčerknikkua net sanat, kudamih kuulutah pridatočnoit.
1. Ken rebuo nägi, net tiètäh, kuj vijzas se on. 2. Komnatas kuului, kuj harvajzeh lyödih čuasut. 3. Ozakas on se, keh näh hänen pajolojn, dièlolojn periä kuuluu pravdivoj kijtändä. 4. Ilda ozuttihes èi mojzeksi, mittyjzeksi uskaldi huondes. 5. Puu on mojne, čto puolitojsta metrahine pila èj täyvy. 6. Ken iččiè èj voj azettua, se i tojsta èj voj opastua. 7. Mittujne hebo, mojzet i länget. 8. Miul unis ozuttihes, čto jurkat pordahat miuda veetäh bašnjah. 9. Ken on tottunut vojttamah ajvin, mejjan ke yhtes häi anna pajattau: ken vesselä, se nagrau, ken tahtonou, se vojttau, ken èččinöy, se löydäy.
UPRAŽNENIJA 115. Duumajgua i kir'jutakkua kolme složno-podčinjonnojda da predloženijua pridatočnojn podležaščojn ke i kolme pridatočnojn skazuemojn ke.
Mänimmä ongel lambih, kudama sluaviuduj kalojn äjjyöl. Miès, kudama ajoj mašinal, on miun velli. Miè tože duumajčin sih ihmizeh näh, kenen käzis oli miun oza. Kalastajat suadih mojne kala, mittyjstä jo ammuj täs jarves èj suadu. Opredelitel'noj pridatočnoj predloženija voj yhtyö glavnojn ke sojuznolojn sanojn vuoh kunne, kus, konza, mi i m.i. Pridatočnoj predloženija nämièn sanojn ke on opredelitel'nojna, esli kuuluu suščestvitel'nojh libo mestoimenijojh se, mojne, kudamat ollah glavnojs predloženijas i javljajjahes suščestvitel'nojn opredelenijana.
Myö tulimma mečän rannikol, kus oli ohotnikan pertine. Myö mänimmä kyläh, kunne projdinuona vuodena oli stroittu èlektrostantsija. Se päjvä, konza miè rubejn käymäh školah, ijaksi jäj miul mujstoh. Se mašina, kudama sejzoj pihal, ajoj linnah.
Primečanija: Èrähiči opredepitel'nojt predložènijat imejjah sledstvijan značenija; tämän mojzet pridatočnojt predloženijat yhtistytäh sojuzal čto, kudamal glavnojs predloženijas on sootvetsvujušoj mestoimenija mojne. Jarvel oli mojne tumana, čto èj nägynyt venehtä kolmen metrin piäs. Krasnoj Armija Dal'njojl Vostokal Hasan jarven luo andoj japončojl mojzen löylyn, čto sidä mujstellah igä kaj.
Sanat kudama, mittyjne, sidojat pridatočnoj predloženija glavnojn predloženijan ke, soglasujjahes čislas glavnoin predloženijan sen sanan ke, kudamah kuuluu opredelitel'noj pridatočnoj predloženija, sojuznojn že sanan padeža on zavisjašoj sijt, mittyjzenä predloženijan členana on se pridatočnojs predloženijas. Myö pagizimma knijgah näh, kudama on mejl. (Kudama on podležaščoj). Myö pagizimma knijgah näh, kudaman myö luvimma. (Kudaman on prjamoj dopolnenija glagolah luvitta).
Opredelitel'noj pridatočnoj predloženija voj olla jal'geh glavnojda predloženijua libo sen keskes, no ajvin pidäy panna jal'geh sidä sanua, kudamah se kuuluu. Mägi, kudamal sejzou pozjuarnoj vìjska, on sadan metran korgevus.
Sojuznoj sana kudama počti ajvin zavodiu pridatočnojn predloženijan: Kojvuzet, kudamat oldih istutetut èj ammuj, kazvettih i nygöj lièttih korgièlojksi, lehtikkähiksi puulojksi.
No sojuznoj sana kudama voj olla i èj pridatočnojn predloženijan allus. Nämis slučajlojs zapjatoj pannah èj sanan kudama ièl, a pridatočnojn predloženijan alguh. Ènzimäjzes komnatas päj, uksi kudamah oli avattu, kuuluj iäni. (Sana uksi on pridatočnojn predloženijan podležaščojna.
Primečanija: Mestoimenijat kudama, mittyjne vojjah olla opredelenijana prostojs predloženijas: Mittyjzes komnatas hän èläy? A hänel mittyine dièlo on mejh? Kudama jo päjvä miè siuda èn näe.
UPRAŽNENIJA 116. Kir'jutakkua primièrat. Yhtel čjortočkal podčerknikkua sojuznojt sanat. Glavnojs predloženijas kahtel čjortočkal podčerknikkua se sana, kudamah kuuluu pridatočnoj predloženija.
1. Èj suuren dvoran ili kanan kodan salbaj laudahine zabora, kudaman tagana oldih suuret pellot kapustua, luukkua, kartofeljua, svjoklua i tojziè hozjajstvennoloj ovošiloj. (G.) 2. Obšestva, kudamah miè vuottamatta puutujn, äjjal interesujčči miun voobraženijua. (P.) 3. Nozdrev rubej nagramah mojzel zvonkojl iänel, kuj nagrau nuori, zdorovoj ihmine. 4. Yksinäjne madala kodine, kunne myö perejdimma, oli zadumčivojn sadun sydämes. 5. I tämä tajvas, kudamua myöte leviènä polossuna venyj mlečnoj doroga, i pimiè okeana, kudamas pil'ketettih kerras kaj tajvahan tähtet, ozuttauvuttih ylen syviksi. 6. Jarven čuppujzes, kus meččä tulou hiènoksi, istuu starikka i ongittau kalua. 7. Leviè saklja, kudaman katos pyzyi kahten savustunuon paččahan piäs, oli täyzi rahvasta. (L.) 8. Tekma joven randua myöte kazvetah suuret mečät, kudamièn sydämeh, naverno, viè ni kerdua èj käynyt ihmine. 9. Mägi laskihes mereh jurkinä kallivolojna, kudamièn al matkuau kajdajne, sijojttajn kajkkineh kaduoja pribojan polossa. 10. Rannal ken liènöy luadi suuren tulen, kudaman savu nouzou lojtoksi mečän piäl.
UPRAŽNENIJA 117. Kir'jutakkua primièrat, podčerknikkua nijs pridatočnojt predloženijat. Ustno ob''jasnikkua, mittuizet nämät ollah pridatočnojt predloženijat.
1. Häi žiälejčči, čto mejjan tuttavus liènöy èj pitkäajgajne. 2. Viktor, lopul, zamiètti, mittyjzen vpečatlenijan hän luadi mejh, i rupistuj. 3. Vot näet-go pojkki joves sillan sen, kunne mejl on doroga? 4. Tuuli muga tuuli, čto puut mečäs lämmyttih. 5. Yö pimeni mojzeksi, mittyjne olettelou vaj sygyzyl. 6. Ken otečestval pol'zan ke truudihes, se otečestvas ni konza èj èruo. 7. Èj kaj ole kulda, mi losniu. 8. Meččä on mojne, čto vajgiè on läbi projdiè. 9. Aèroplana, kudama lendi piäliči mejjan kyläs, oli rahvahan ke. 10. Suksil myö ajojmma mojzes mäes, mittyjzes viè ni konza èmmä ajanut. 11. Kaštanka mujstutti, čto dorogua myö hän vedi iččiè ylen pahoj. (Čeh.)
UPRAŽNENIJA 118. Pangua pridatočnolojh predloženijojh propustittu sojuznoj sana kudama pädijas formas i ob''jasnikkua ustno, mis zavissiu sojuznojn sanan čisla i padeža.
1. Tuuhièlojl tuh'jolojl, ____ kačottih jogeh, losni kaste. 2. Konza veneh lähti salmes päj, yksi nuoris, ____ oli sivottu puarussa, rijččauduj i kirboj venehen poh'jah. 3. Kalastaja vägeh laski kanuatan, ____ oli sivottu veneh. 4. Randa, ____ luo myö olimma, oli jurkä i korgiè. 5. Myö mänimmä komnattah, uksi ____ päj mäni pihal. 6. Sualis, ____ rebo kandoj, oli jugiè. 7. Meččiä, ____ on yksis pedäis, sanotah pedäiköksi. 8. Suol, ____ on èj lojttona mejjan kyläs, männäh torfan razrabotkat.
UPRAŽNENIJA 119. Annettulojs puarojttajn predloženijojs luaikkua složno-podčinjonnojt predloženijat: pangua pridatočnojn predloženijan jal'gèh opredeljaemojda sanua. Kir'jutakkua nämät predloženijat i pangua piètyndä znuakat.
1. a) Miè suuren himon ke luvin joga uuven knijgan
b) kudama tuli mejjan bibliotekkah.
2. a) Knijga rasskazivajččou mejl ihmizièn interesnoida
istorijua.
b) kudaman podari miul miun tovarišča.
3. a) Parohoda oli lähtemäs pitkäh matkah
b) kudaman miè näjn pristanil.
4. a) Igru pimièn täh pidi loppiè
b) kudamah myö igrajčimma.
5. a) Balkonal päj nävyttih nurmet i sagièt mečät
b) kudamat oldih täyvet kukil.
6. a) Sadulojs päj tuli nièžnoj juablokka puulojn duuhu
b) kudamat oldih uuličan molemmil puolil.
7. a) Dorogua myöte aettih gruzovikat
b) kudamat oldih gruuzitut raznolojl produktojl.
UPRAŽNENIJA 120. Kir'jutakkua primièrat. Vajhtakkua sojuznoj sana kudama tojzil smìslan mugah sojuznolojl sanojl (čto, mi, kus, kunne, kus päj, konza)
1. Lojttona ljotčikka dogadi levièn nurmen, kudamal voj hejttäydyö. 2. Linna, kudamas päj myö ajojmma, terväh kadoj sil'mis. 3. Pièni mägyt, kudama nägyj lojttona, interesujčči mejda omal kaunehuol. 4. Kylä, kudamas myö olimma kezän, on ylen vesseläl kohtal. 5. Meččä, kudamah lapset käydih mar'jah i gribah, on joven tojzel puolel.
UPRAŽNENIJA 121. Annettulojs prostolojs predlodenijojs luaikkua složno-podčinjonnojt predloženijat pridatočnolojn dopolnitel'nolojn libo opredelitel'nolojn predloženijojn ke.
Obraztsa: Juryl murennettu pedäja kuaduj pojkin jogiè. Pedäja, kudama oli juryl murennettu, kuaduj pojkin jogiè. 1. Traktoral veettylöj parziè ruvettih katajmah jogeh. 2. Myö matkajmma kyläh ylen sagièn mečän kauti. 3. Mäel päj juoksija jogut ičen ke toj hiènojziè kivyjziè. 4. Pojkki kyläs virduajua jogiè myöte matkuau parohoda. 5. Gaziètojs myö luvimma inostrannolojn rabočolojn delegatojn tulemizes majskolojksi päjviksi SSSR-h. 6. Myö mänimmä èkskursijal tijjustamah poleznolojh iskopaemolojh näh.
UPRAŽNENIJA 122. Kir'jutakkua i pangua piètyndä znuakat.
1. Jo kogo vuuven Pavka ruadau područnojna kočegarana èlektrostantsijal kunne hänen opredeli velli Artem. Pavka nägemättä läheni montjoran ke kudama jo kuun ruadau sil že èlektrostantsijal. 2. Žuhraj tunnustauduj äjièn železnodorožnikojn ke oletteli večerinkojl kunne keräydyj nuorizo i sozdajčči lujan gruppan slièsarilojs i lesopil'šikojs. 3. Hän pagizi bor'bah näh kudamal on ohvatittu kaj mua i prizivajčči nuorizuo yhtyö kommunističeskojs partijas ymbäri. 4. Kaččou Serjoža kuj juoksou jogi i èj voj olla duumajmatta projdinuoh päjväh näh. (N.O.). 5. Kamenšikat ruattih terväh lovko i oli vesselä kaččuo kuj kazvoj muas päj ojgiè i strojnoj sejnä. 6. Uuvestah miè posetijn sen mua čupun kus miè provodijn täysin nägemättömiä kaksi vuotta. (P.) 7. Ni ken miul vastah èi puuttunut i huondeksel miè näin joven i kuuzizen mečän kudaman tagana oli mejjan kylä. 8. Sagièn mečän tagana nägyj ruskiè päjvän nouzun zorja kudama čomendi lehtistä meččiä i sen lähil olijua kyliä.
UPRAŽNENIJA 123. Kir'jutakkua teksta i pangua piètyndä znuakat.
Miè äjjan kerdua kyzelin vanhal gol'dal Dersul sih näh mittyizis obstojatel'stvois hän tappoj tigran no vanha ohotnikka oli vajkkani. Tänäpäj miul puuttuj tijjustua kuj se sluččiudjouj. Dersu matkaj harvas dubovojs mečäs kojrajne juoksi hänen rinnal. Ènzimäjzeksi hän juoksi vesselänä èdeh päj no sen jal'geh rubej ozuttamah bespokojstvua. Dersu èj nähnyt ni midä podozitel'noida i rešši čto kojra varuau kondièn jal'giè. Hän lähti ièlleh no koira liččauduj häneh. Ojozuttih čto lähil oli tigra. Dersu pettiès rubej mänemäh sih puuh päi kudaman tagana oli pejttynyt zvièri. Tigra hyppäj luadi hyppävyksen bokkah päj i rubej vihajzesti mängymäh. Dersu rubej kirgumah tigral čtobì hän lähtis iäre. Tigra hypähti èrähiè askeliè no jatkoj mängymistä. Dersu nosti oružan i rubej mièttimäh tigrah päj no tigra sil ajgua hejtti mängynnän i pejttyj tuh'jolojh. Sil ajgua konza tigra jiäviydyj korgièl kohtal i rubej mängymäh dersu ambuj. Tigra hyppäj korgièh hejnikköh a dersu jatkoj omua dorogua. Kolmen-nellän päjvän peräs Dersu astuj kodih sidä dorogua myöte, kudamal vastauduj tigran ke i mägyčän luona ähkähtih hänen tapettuh zvièrih.
Oman značenijan mugah obstojatel'stvennojt pridatočnojt predloženijat jagauvutah tämän mojzih gruppih: 1) dejstvijan, a muga že sravnitel'nojt, 2) sijan, 3) ajjan, 4) tselin, 5) pričinan, 6) sledstvijan, 7) uslovnojt, 8) ustupitel'nojt pridatočnojt predloženijat.
Dejstvijan pridatočnoj predloženija yhtistyy glavnojn ke sojuzojn i sojuznolojn sanojn vuoh: kuj, kuj-bo, budto, juuri-kuj, nenga, čto, muga, čtobì i tojzièn.
Myö täytimmä zadanijan muga, kuj mejl oli käskiètty. Siè kir'juta muga, čtobì jogahine vojs lugiè truudatta. Ylen puaksuh dejstvijan pridatočnojt predloženijat ozutetah dejstvijan mänendiä sravnenijan vuoh. Nämiè predloženijoj sanotah muga že sravnitel'nolojksi, primièraksi: Päjväjne lämmitti sel'giä, budto kuj tuli räkittäs. Pihal vihmuj, kuj korvos kuadoj. Hänen iäni pärizi muga, kuj pärizöy vällennetty balalajkan struuna.
Sravnitel'nojs predloženijas skazuemojda puaksuh èj ole, sendäh-gu sen roliè vìpolnjajččou glavnojn predloženijan skazuemoj. I kudrit hejjan valgièt, kuj huondes lumi. (P.) Kuj zirkalo, jarvi losniu.
Dejstvijan pridatočnojt predloženijat vojjah ozuttua i sledstvijan značenijua. Tämän mojzet pridatočnojt predloženijat yhtytäh sojuzan čto vuoh, kudamal glavnojs predloženijas on sootvetstvujušoj ukazatel'noj narečija muga. Kondiè muga riuhtoj suoda, čto strašno oli kaččuo. Aèroplana muga alahana lendi, čto sijbilöjs nävyttih ruskièt tähtet i kir'jutus.
Primečanija: Èrähät dejstvijan obstojatel'stvennojt predloženijat opredeljajah dèjstvija libo priznakka èj sen kačestvan mugah, a količestvan mugah i vastatah voprosojh äjjal-go? min verran?
Miè pajnojn ričagua muga äjjal, min vaj vojn. Veen urovnja nouzi juuri sen verran, min verran oli kačottu proektas.
Lähtemmä kezojda kyl'bemäh sinne, kus on pesku randa. Kus ènne oli tyh'ja i palljas, nygöj siè kazvau juablokka sadu. Kus päj tuuli, siè päj i vihma. Kunne päj tuuli tuulou, sinne päj i pil'vet tajvahal matkatah. Siè, kus tsuarin ajgah èj ollut ni yhtä èläiä, nygöj on kogonajzet linnat.
UPRAŽNENIJA 124. Kir'jutakkua predloženijat i pangua, kunne pidäy, zapjatojt. Ozutakkua, mittyjne on pridatočnoj predloženija.
1. Suol kus mulloj kazvoj pitkä hejnä tänä vuodena kazvau korgiè lejväkäs kagra. 2. Vaj-gu jaksaudujmma tuli vestovoi i sanoj čto tuli Čapaev. 3. Huondeksel konza oli sejččeme čuasuo miè näjn ènzimäjzen kerran Čapaevua. 4. Konza tolkujčimma kajkkeh näh i jojmma čuajuo lähtimmä štuabah. Štuabas kuni kajkin oldih keräyvymäs hän andoj kombrigal äjjan ukazanijua čtobì detal'no razrabotajja huomenizen päjvän pluana. (D.F.) 5. Sil ajgua konza meren rannal olettelou pil'vine i märgä siä mägilöjs on kaunis kujva i lämmin. 6. Vaj èhtijmmä uberiè kagrat kegolojh kuj rubej vihmumah. 7. Vagoj kazvoj muga korgièksi čto oksat kačottih mejl ikkunah. 3. Vezi losni muga jarko čto sil'mil oli kibiè. 9. Ènzimäjzet kevät kukkajzet jiäviyvyttih siè kunne kajkkiè puaksumbah koski päjväjne. 10. Kuni piäzemmä mäen piäl zavodiu pimetä. 11. Pidäy männä sidä dorogua myö midä myö mäni velikoj Lenin i mänöy rodnoj Stalin.
UPRAŽNENIJA 125. Kir'jutakkua kolmin pridatočnolojn predloženijojn
dejstvijan, sijan i ajjan obstojatel'stvojh i kolme sravnitel'nojda
predloženijua.
Obraztsa: 1. Kuni piäzimmä mäen piäl, rubej pimenemäh.
Täs pridatočnoj predloženija vastuau voprosah konza rubej pimenemäh.
2. Mejjan otvažnoit issledovateljat tuldih siè päj, kus ni ken
viè hejh sah èj ollut. Täs pridatočnoj predloženija vastuau voprosah
kus päj issledovateljat tuldih. 3. Täs večeras artistka pajatti muga
hyvin, čto ni ken zualas volnuiččematta èj vojnut kuunnella händä.
Täs pridatočnoj predloženija vastuau voprosah kuj hyvin pajatti artistka.
UPRAŽNENIJA 126. Kir'jutakkua ènzimäjzeksi kaj prostojt predloženijat, a sen jal'geh kai složno-podčinjonnojt. Pangua piètyndä znuakat. Podčerknikkua pridatočnojt predloženijat i opredelikkua, mittyjzet net ollah.
1. Suuri jiä plijtta rubej kuj ollou gu pièttämäh hoduo i hilljakkajzeh kiändymäh. 2. Väzynyt matkanièkka duumajčči vaj sih nah kuj vaj teriämbi piästä kodih sah. 3. Ymbäri školas oldih istutetut kaunehet kojvut. 4. Miul himojtti kuj vaj vojs parembi vìpolniè miul poručittu ruado. 5. Miè èn èllendä kuj èj sua ljuubiè muzìkkua. 6. Sboran ajgana progulkal tirpamatta vuottajat lapset istuttih kuj nièglojl. 7. Siè kus ruado mänöy hyvin hyvä on i kuulla. 8. Mejjan škola sorevnujčeh kolmen školan ke.
Sojuzal čtobì glavnojs predloženijas vojjah olla sootvetstvujušojt sanat siksi, sendäh, sen ke, sen jal'geh i tojzet. Tselin pridatočnojs predloženijas skazuemoi puaksumbah on annettu infinitival libo glagolal uslovnois naklonenijas.
Hän mäni meččäh siksi, čtobì suaha janöj èlävänä. Sendäh, stobì èj myöhästyö poezdah, myö lizäimmä askelda. Čtobì luadiè hyvä dokluada, pidäy sih hyvin valmistuo. Čtobì rattahat èj livestyttäs, tormozan sijah nijen al panimma čièpit. Myö avajmma ikkunan sendäh, čtobì komnattah tulis svežoi vozduha. Sanitarnoj aèroplana lendi kyläh, čtobì andua bol'nojl abu. Sendäh, čtobì èi puuttuo kallivoh, aèroplana nouzi korgièmmal.
Myö avajmma ikkunan, sendäh čto oli žuara. Oktjabr'skoj revoljutsija vojtti sendäh, čto sil rukovodi kommunističeskoj partija. Sendäh-gu lièni suuri tumani, aèroplana laskeuduj muah. Kolhoza on bohatta, sendäh, čto kolhoznikat kajkin ruatah družno i vìpolnjajjah sel'sko-hozjajstvennojt pluanat ajganah.
UPRAŽNENIJA 127. Kir'jutakkua i pangua zapjatojt. Ozutakkua tselin i pričinan pridatočnojt predloženijat.
1. Parohoda tuli suuren myöhästyksen ke sendäh čto kodva pidi vuottua jiälöjn projdimista. 2. Mejl pidi pièttyö kyläh sendäh-gu oli tulemas yö. 3. Näl'gäjne hukka nouzi čtobì männä syömistä suamah. 4. Suol kajvettih kanuavat sendäh čtobì sih luadiè peldo. 5. Raudajzet vešit pidäy kruassiè čtobì èj ruostuttas.
Primečanija: Sledstvijan predloženijat ollah lähizet osobojt pridatočnojt predloženijat, kudamat yhtytäh glavnojn predloženijan ke mestoimenijal mi. Primièraksi: Vihma terväh loppiuduj, mi ylen äjjal mejdä ihastutti. Tuldih lämbimät i kaunehet päjvät, mil kaj lapset oldih ylen äjjal dovol'nojt.
Tämän mojzet pridatočnojt predloženijat smìslan mugah èj olla glavnojn predloženijan členojna i èj vastata voprosah, azetettuh mittyjzel tahto glavnojn predloženijan sanal: net kuulutah sih mièleh, mi on annettu glavnojs predloženijas kogonah i sen značenijua myö ollah lähizet sočinitel'nolojh predloženijojh.
UPRAŽNENIJA 128. Kir'jutakkua primièrat, podčerknikkua pridatočnojt predloženijat yhtel čertočkjol, a sojuzat – kahtel. Pangua voprosat i opredelikkua, mittyjzet ollah nämät predloženijat.
1. Osetin-izvozčikka väzymättä ajoj heboloj, čtobì èhtiè yöh sah piästä kojšaurskojl mäel. (L.) 2. Tulen isku pimiès ozuttihes valgièmmaksi i sogevuttajaksi, muga čto sil'mil oli kibiè. (Čeh.) Sendäh čtobì lämmitä, myö luaimma tulen. 4. Hän kattauduj lambahan nahkas luaitul tulupal, sendäh čto yö vozduha oli viluhko. 5. Sendäh-gu vihma mänöy nygöj viè bokači, tuli èhtiy hyvin viritä. 6. Pavel pani kniigan polvilojl i duumajen kaččoj tuleh päj. Monda minuuttua ni ken kuundelijojs èj virkanut ni yhtä sanua, sendäh-gu kaikin oldih rasskuazan vpečatlenijan al bojtsan-revoljutsioneran geroičeskojh kuolendah näh. 7. Miè ammujn kaksi linduo, no syyvä nijdä èj suanut, sendäh-gu liha pahnij kalal. 8. Miè kosketin hevosta povodal, i hän muga hyppäj bokkah, čto miè odva pyzyjn selläs. (Kor.) 9. Kymmenen minuutan peräs lièni pimiè, muga čto èj nägynyt ni yhtä tähtie, ni kuudamua. 10. Mejl on kel puolistua, on mil puolistua i on midä puolistua, muga čto vragal èj sua duumajja, čtobì hän vojttas Sovetskojn Sojuzan.
Esli butìlka veen ke panna pakkajzeh, vezi kyl'mäy i butìlka murenou. Huomena, esli siä liènöy hyvä, miè lähten jarvel ongittamah kalua. Esli rastenijoj èj valella, to net vojjah kujvua. Esli vraga èj andaudu, händä hävitetäh. (M.G.)
Miè pyrritin tovariščua astumah randua myöte, hos se oli pitkembi doroga. Meijan klassa rešši zaduačan terväh, hos se oli ylen sloznoj. Kaččomatta sih čto Karelijas klimatta on viluhko, no pomidorat kazvetah. A myö, druz'jat, kuj ni èttä istuudu, a muzìkantaksi èttä godiudu. (Kr.)
Sojuzal hos i tojzil glavnojs predloženijas vojjah olla sootvetstvujušojt sojuzat no, da, to, a, odnuako, vsjo že i m.i.
Hos fašistat äjjal grozitah Sovetskojda Sojuzua vojnal, no SSSR on valmis ljubojl minuutal andamah sokrutitel'nojn otviètan.
Primečanija: Predloženijoj, kudamis èj ole sojuzoj hos, anna, pidäy kaččuo složno-sočinjonnojksi. Gavrikal vaj-vaj täydyj kymmene vuotta, no dièdjo dovièri hänel vuažnojn dièlon. Vihmunnan hejtti, no tuuli jatkoj omua ruaduo.
UPRAŽNENIJA 129. Kir'jutakkua teksta, pangua piètyndä znuakat. Podčerknikkua pridatočnojt predloženijat yhtel čjortočkal, a sojuzat – kahtel čjortočkal. Opredelikkua, mittyjzet ollah pridatočnojt predloženijat.
Myö matkajmma truudan ke sendäh-gu ènämmäl i ènämmäl pimeni. Piènet tuh'jot kudamat oldih dorogan vazemmal puolel odva nävyttih. Sputnikka uverjajčči čto nämät sijat ollah hänel tuttavat. Odnuako konza mejjan doroga vuottamatta mäni kohti ovragah hän segoj. Doroga kajdajzena troppajzena hejttyj alahaksi kus päj kuuluj veen gluhoj pläčkändä. Laskeuduo tämän mojzeh pimevyöh livestyttäiä ovragua myöte oli jugiè no ved' valličendua èj ollut. Mejjan ozaksi troppajzen randajziè myöte kazvettih mojzet že piènet varba tuh'jot kudamat oldih kajkkiè mejjan dorogua myöte. Čtobì èj pakkuo alahaksi viluh vedeh myö tartujlimma tuh'jolojh i ostorožno èjstyjmmä yhtes oporas tojzeh oporah. Juuri tropan lopus myö piäzimmä parrel. Se vojnus olla mejl sildana pojkki piästes esli-gu jogut ovragan poh'jas èj ollus äjjal leviè. No pimiès myö èmmä vojnut miärätä sen levevyttä. I myö muga väzyjmmä i kyl'mimmä čto väettömät olimma luadimah sildua. Rešimmä piästä kualaen. Myö lykkäjmmä jallačit kuorijmma štanit i opitellen èjstyjmmä pojkki joves. Hos piäzemine jatkuj èj ènämbiä èrähiè minuuttoj jallat mejjan jampistyttih. Suuren naprjaženijan ke piäzimmä myö ovruagas i uuvestah löyvettyö dorogua myö piäzimmä lähimäjzeh kyläh sah. Miè täh ajgah sah gordostin ke mujstelen kuj kaksi brihaččuo nengoman uporstvan ke vojtettih sygyzyjzen yön pimevyön i vilun.
UPRAŽNENIJA 130. Luaikkua annettulojs složno-sočinjonnolojs
predloženijojs složno-podčinjonnojt, kudamis oldas pridatočnojt
ustupitel'nojt predloženijat.
Obraztsa: Oli myöhä, no myö èmmä kijrehtänyt kodih. a) Hos oli
myöhä, myö èmmä kijrehtänyt kodih. b) Kuj-ni myöhä oli, myö emmä
kijrehtänyt kodih.
1. Oli avgusta, no nurmet vihojtettih. 2. Miul käzis on èj vähä vägiè, no usta èn vojnut avata. 3. Myö tahtojmma piästä pojkki suos, no oli äjja vettä. 4. Oli vilu siä, no postrojkal mäni udarnoj ruado. 5. Tuuli vägevä tuuli, odnuako aèroplana uspešno matkaj severah päj. 6. Oli pimiè i vihma yö, no pograničnikat oldih dozoras.
UPRAŽNENIJA 131. Kir'jutakkua predloženijat. Pangua pädijat propustitut sojuzat. Pangua zapjatoit.
1. Kluubas ____ on mejjan fuabrikal tänäpäj liènöy interesnoj dokluada. 2. ____ èj ammuj oli puhtas steppi on stroittu uuzi zavoda. 3. ____ muuttua lizättävièn porjadka summa èj muutu. 4. Sireni tuh'jo ____ sagièsti kazvettih kodizen luona sovsem katettih sen. 5. Miè ostin knijgan ____ pädöy miul himijua opastues. 6. Zavodat ____ stroitah mejl ollah oborudujdu tehnikan jal'gimäjstä sanua myöte. 7. Miè sejzojn puun al ____ vihmundua èi heittänyt. 8. ____ loppuj mitinga kaikin ruvettih pajattamah "Internatsionalua". 9. ____ liènöy hyvä siä myö lähtemmä progulkal meččäh. 10. Miè novzin mäel siksi ____ hyvin kaččuo kaj mestnosti.
UPRAŽNENIJA 132. Joga primièras, annettulojs rasprostranjonnolojs predloženijan členojs, luaikkua pridatočnoj predloženija. Skobkis ozutakkua, mittyjstä vidua pridatočnoj predloženija tuli. Obraztsa: Èkskursija tänäpäj èj ollut pahan siän periä. Èkskursija tänäpäj èj vojnut olla sendäh-gu oli paha siä. Pričinan pridatočnoj predloženija.
1. Kanikulojn ajgana äjjat lapsis lähtièttih lebäydymäh kyläh. 2. Hyvän siän tulduo, myö lähtemmä progulkal linnan tuaksi. 3. Veen vähyön periä rastitel'nosti pustìnjojs èj ole hyvä. 4. Lumièn sulahuo myö lähtimmä meččäh garbaluo keriämäh. 5. Mäel noustuo, myö näjmmä ymbäri vijzi kyliä. 6. Vanja mäni pihal igrajmah lapsièn ke. 7. Tuulen ajgana pakkaine on opasnojmbi. 8. Jiälöjn lähtehyö, kalanièkat mändih jarvel.
UPRAŽNENIJA 133. Annettulojs puarojttajn predloženijojs
luaikkua èri složnoloin predloženijojn vidoj, i èrilajsta značenijua.
Obraztsa: Gornista andoj signualan. Pionerat oldih strojus.
Složno-sočinjonnojt:
Gornista andoj signualan i pionerat tuldih strojuh.
Složno-podčinjonnojt:
a) Konza gornista andoj signualan, pionerat tuldih strojuh.
(Ajgua ozuttaja pridatočnoj).
b) Pionerat tuldih strojuh, sendäh čto gornista andoj signualan.
(Pričinan pridatočnoj predloženija).
v) Gornista andoj signualan sendäh, čtobì pionerat tu1ldas strojuh.
(Tselin pridatočnoj predloženija).
1. Motora hejtti ruavon. Tuli hillja.
2. Ljotčikka andoj signualan. Parašjutistat hypättih alahaksi.
3. Orkestra rubej sojttamah. Kolonna rubej sijrdymäh èdeh päj.
4. Oli hyvä siä. Nuorizo guljajčči pihal.
5. Tuli huondes. Lapset keräyvyttih vokzualal.
UPRAŽNENIJA 134. Kir'jutakkua rasskuaza keväen tulemizes prostolojn i složnolojn predloženijojn vuoh. Pridatočnojt predloženijat podčerknikkua i skobkis ozutakkua, mittyjstä vidua se on.
Esli zapjatoj pannah složnojn sojuzan ièl, to kaj sojuza
pidäy sanuo pauzatta. Esli že osobo pidäy podčerkniè pričina,
ajga libo tseli, kudamih näh paistah pridatočnojs predloženijas,
to smìslovoj udarenija langenou složnojn sojuzan
ènzimäjzel čuastil, a pauza pidäy luadiè sojuzan tojzen
čuastin ièl (čto, čtobì, kuj). Täs slučajs i zapjatoj pidäy
panna sojuzan tojzen čuastin ièl. Sravnikkua:
Lièni vilumbi, sendäh čto tuli ilda.
Lièni vilumbi sendäh, sto tuli ilda.
Sendäh čtobì lämmitä, lapset ruvettih hyppimäh yläh päj.
Miè nouzin mäen piäl sendäh, čtobì siè päj parembi kaččuo ymbäristö.
Myö lähtimmä matkah, sen jal'geh kuj hejtti vihman.
Myö lähtimmä matkah sen jal'geh, kuj hejtti vihman.
UPRAŽNENIJA 135. Lugièkkua teksta i ob''jasnikkua punktuatsija. Lugies osobo obratikkua vnimanija intonatsijah.
I. Vojnah sah seppä Ivan Vasil'evič èli Slobodkas linnan
rannas, èli pahojn, i ni ken èj duumajnut häneh näh i èj
nähnyt hänen èlosta, sendäh kuj joga rabočojl oli oma trudnoj
èlos. Äjja hänel ozutihes pravil'nojksi vaj sendäh, kuj
hän jo privìkni sih èlokseh.
Oktjabr'skoj revoljutsija mua šaran yhtel kuuvennel čuastil
vojtti sendäh, čto sil rukovodi kommunističeskoj partija
i hänen voždjat tov. Lenin i Stalin. Ivan Vasil'evičal tämän
revoljutsijan jal'geh lièni hyvä èlos.
II. Kus ollou ruvettih pajattamah pajuo. Sanoj èj suanut razberiè, i kuuluttih vaj yhtet iänet: kaksi tenorua i bassa. Sendäh, kui kaikin hillezttih, ruvettih kuundelemah, dvoral lièni hiilljaine - hilljaine. (Čeh.) Mäni kolme vuotta sit ajjas, kui miè olin Moskovas.
III. Vihmumah rubej muga, čto sen jal'geh dorogoj myö noustih ojat. Kahten čuasun peräs pimeni muga, čto jo èj nägynyt ni tähtilöi, ni kuudamua.
IV. Veneh pièttyj suareh, sendäh kuj lièni suuri tuuli. 2. Sendäh kuj oli ajgajne kevät, kolhoznikat zavodittih kyl'vändä ajjembi projdinutta vuotta.
UPRAŽNENiJA 136. Kir'jutakkua primièrat. Pangua piètyndä znuakat.
1. Sobranija jatettih tojzeh päjväh sendäh kuj dokladčikka èj vojnut tulla. 2. Sygyzyl muan kyl'mi muga čto vajgiè oli murendua lomal. 3. Janis juoksi muga čto odva luappajzet nävyttih viuhkamas. 4. Sit ajjas kuj èj händä nävy tiä mäni jo kaksi kuuda. 5. Sil ajgua kuj vihmuj myö olimma pertis. 6. Sen sijah kuj pidi ruveta vihmumah oli kaunis siä. 7. Hän ruadoj muga kuj pidi ruadua.
UPRAŽNENiJA 137. Lugièkkua otrìvka. Kir'jutakkua i pangua znuakat.
1. Ènzimäjne predloženija ozuttau ajgua libo dejstvijan mänennän uslovijua, kudamah näh paistah tojzes predloženijas. Meččiä lejkatah – lastut lennettìh (voj vajhtua složno-podčinjonnojl predloženijal sojuzan ke konza. Konza meččiä lejkatah, to lastut lennetäh. Maltat ajua – malta i regyttä veellä. (Esli maltat ajua, to malta i regyttä veellä.)
2. Tojne predloženija ozuttau sen pričinua, mih näh paistah ènzimäjzes. Artem èj vojnut ustroiè velliè učenikaksi depoh: vijttätojsta vuotta nuorembiè èj otettu (N.O.). Artem èj vojnut ustroiè velliè učenikaksi depoh, sendäh čto vijttätojsta vuotta nuorembiè èj otettu.
3. Tojne predloženija dopolnjajččou, ozuttau ènzimäjzen predloženijan soderžanijua libo ozuttau sen sledstvijua. Kačahtin i näen: krepostis päj ajau kazakka. (Kačahtin i näen, čto krepostis päj ajau kazakka.) Mečäs miè näin proisšestvijan. Hukka kandoj kus päj liènöy kojrua. Mečäs miè näin proisšestvijan, a imenno: Hukka kandoj kus päj liènöy kojrua.
Tulou huondes – lähtemmä matkah. Äjja lunda – äjja lejbiä. Kačastah – rubljal podariu. Vraga èj andaudu – händä hävitetäh.
Esli tojne predloženija ozuttau pričinua libo ozuttau ènzimäjzen predloženijan soderžanijua, to predloženijojn välil pidäy panna dvoetočija.
Kezäl räkkièn siälöjn ajgana heboziè aetah yöksi meččäh: päjväl kärbäzet i puarmat hejl èj anneta spokojda. Mečäs päj kuuluj kirrunda: ken ollou yöksynyh.
UPRAŽINENIJA 138. Lugièkkua primièrat. Ozutakkua smìslovoj vzaimo-otnošenija predloženijojn välil. Ob''jasnikkua piètyndä znuakat.
1. Tuli mujstoh, kaččou Tat'jana: kondièda èj ole, hän – sinčojs, uksen tagana ringunda i stokanojn zvonu. (P.) 2. Da näet mittyjne siä: kak raz voj sevota dorogas. (P.) 3. Vdrug näen: Konovalov iänettä nouzou lattièl päj, mänöy polkan luo, ottau Kostomarovan knijgan, avuau i vièy sil'mièn èdeh. (M.G.) 4. Ulgonajzet iänet hätken èj vajkastuttu: to kojra haukkuj hiènol upornojl haukunnal, to mittyjzet ollou veriät ajna kričkettih (rudžistih), to telegäjne träntättäen ajoj, ajoj i ni kuj èj tahtonut matkata. 5. Oblomov varuaen kiändyj Štol'tsah päj – händä jo èj ollut. 6. Ozuttihes, kajkes ijas èn ollut tämän mojzis tyh'is sijojs: ni kus èj pil'kettänyt tulut, èj kuulunut ni mittyjstä iändä. (T.) 7. Miè matkajn plošadkan randajsta myöte i kačahtin alahaksi, piä čut'-čut' èj ruvennut pyörimäh: siè, alahana, ozuttihes pimiè vilu, kuj kalmas. (L.) 8. Havajčujn: sarajn levièlöjh ragolojh kačotah vesselän päjväjzen sugahat.
UPRAŽNENIJA 139. Kir'jutakkua i pangua piètyndä znuakat.
1. Èn èhtinyt miè èjstyö monda askelda kuj kalastajal läjmähti vozduhas uuzi sualis suuri läpäkkö lahna lendi vembelelleh i pläčkähti hejnikköh. (Kor.) 2. Miul èj mièlytä sygyzy meččä grivat jo projittih ruadua tyh'jas mečäs èj ole ni midä i ozuttauduu čto tijjat sen läbi. (M.G.) 3. Miè kačahtin ikkunah pimiè pil'vi rippuj mečän piäl. (T.) 4. Birjuk vajkkani otti hevon har'jas vazemmal käel ojgièl han pidi vorua remenis. (T.)
UPRAŽNENIJA 140. Luaikkua annettulojs puarojttajn predloženijojs
mi vaj voj ènämbi složnosočinjonnoloj i složno-podčinjovnoloj predloženijoj
kuj sojuzojn vuoh, muga i sojuzojtta.
Obraztsa: Kapitana andoj signualin "Stop!" Mašinista piètti mašinan.
Sojuzojn vuoh.
1. Kapitana andoj signualan "Stop!", i mašinista piètti mašinan.
2- Vaj-gu kapitana andoj signualan "Stop!", mašinista piètti mašinan.
(ozuttau ajgua).
3. Mašinista piètti mašinan, sendäh kuj kapitana andoj signualan
"-Stop." (ozuttau pričinua).
Sojuzatta.
1. Kapitana andoj signualan "Stop!" – mašinista piètti mašinan.
2. Mašinista piètti mašinan: kapitana andoi signualan "Stop!"
1. Kuuluj ammunda. Linnut hypättih lendoh.
2. Oli vozdušnojn trevogan signuala. Èläjat sammutettih kaj tulet.
3- Komandira andoj komandan. Kolonna lähti mänemäh.
UPRAŽNENIJA 141. Kir'jutakkua pangua znuakat i ob''jasnikkua net.
Aettih hanskojt keriäjat i nähtäh kävelöy Geser kandolojs ymbäri. Isköy pualikkajzel kanduo olan'jan löydäy isköy tojsta uuvestah olan'ja. Keriäjat höl'mistyttih a Geser ob''jasni hejl čto pualikkajne hänel on volšebnoj isköy kanduo olan'ja ota. Keriäjat ruvettih kyzymäh čtobì Geser myös hejl volšebnojn pualikkajzen. Hätken ajgua Geser èj soglassiudunut odnuako jalles päj ustuppi suures hinnas. Tuldih keriäjat kodih i sejčas že meččäh olan'jua keriämäh. Iskièttih pualikkajzel ènzimäjstä kanduo èj ole olan'jua. Iskièttih tojsta èj ole olan'jua. Iskièttih ravièmbah pualikkajne palajziksi murej. Tuskeuvuttih keriäjat èllennettih hyö čto Geser hejdä muanitti.
UPRAŽNENIJA 142. Kir'jutakkua i pangua piètyndä znuakat.
Mejjan ruado on vaj upravljajja velikanoj. Net iče luaitah kaj ruado mejs tuači suahah ruda sulatah rudas metalloj tavotah metallas orudijoj stroitah kives plotinoj i kodiloj.
Velikanat kudamiè myö tahtomma zastuaviè ruadamah ollah suuremmat i vägevemmät mejdä moneh millionah kerdah. Ristikanza èj ole ylen suuri suščestva. Se ken on ollut mägilöjs čuvstvujččou kuj pièni häi on mäen rinnal.
Mägi viruu kuj kondiè vačalleh huarotettulojn suurièn luapojn ke. Lojttona-go duumajčet on luapas päj olgupiäh olgupiäs päj kivizen mäen sel'gäh sah a opi – nouze. Moniè čuasuloj ryyvät luappua myö kuni piäzet olgupiäh sah monda čuasuo ryyvät olgupiädä myö kuni piäzet sel'gäh sah. Ozutahes muga čto kaj on lähil kaj on rinnal – èj ni midä maksa harpata tojzel mäen rindièl no se vaj ozuttauduu. Brodit kuj muurahajne i sius ymbäri noustah kivizet sellät luapat männäh ristah. Pil'vet kävelläh kivizièn rungojn keskes tartutah nijen villojh muretah palojksi tukkulojna riputah kallivolojs.
Myö ajojmma Lenan randua myöte, a talvi ajoj mejdä jal'geh severas päj. Sentjabrjas Jakutskan luo oli viè lämmin. Kačahtat jogeh – ni kus èt näe ni yhtä jiä palua. Yhtel stantsijal myö daže smuttiuvujmma čudesnojl kuudamo yöl, i čtobì èj muata yödä dušnojs staničnikan jurtas, vièrimmä rannal venehih. Yöl miul ozuttihes ken ollou poltau tulel miun ojgièda šokkua. Miè havajčujn i näjn, čto kuudamo yö viè ènämmäl valgoj. Udžve pejtti miun pièluksen, i tämän kosketus miul ozuttihes mojzeksi palavaksi. Sosednjojs venehes miun sputnikka nosti turkit, kudamil hän oli katettu, i istuuduj omal postelil. Hän miul ozuttihes mittyjzeksi ollou valgièn nägöjzeksi: kaj oli valgiè i pušistoj pakkajzes.
Tämä oli ènzimäjne pakkajzen tervehtys pitkän dorogan allus. Sini kuni myö hilljah i piètyndöjn ke èjstyjmmä lojtoksi jugah päj, talvi ajvin luittuj.
Pakkajne zavodi kyl'mätä jogiè, no jogi budto kuj borčujčči
sen ke. Sih borčah yhtyttih piènet mägi joguot: net se i
dièluo gu murennettih ois jiälöj i lykittih nijdä Lenah;
tämä zagromoždajčči svobodnojn virduannan. Nygöj jo èj
pièniè jiälöj lykki jogi, a täyziè jiä tukkuloj. Viè ajjan mändyö
pimiè virda keski jovel tože valgeni: sidä myö hilljajzen šumun
ke sagièsti ujettih suuret jiä plijtat.
(Korolenkon mugah).
UPRAŽNENIJA 144. Annetus tekstas kir'jutakkua ènzimäjzet kolmetojsta predloženijua i pangua piètyndä znuakat. Dostali teksta razberikkua i rasskažikkua ustno, ob''jasnikkua mittyjzet ollah složnojt predloženijat.
Rossijas èläiè natsional'nostiloj tsarskoj pravitel'stva pidi pimiès čtobì kebièmbi hejdä èksploatirujja. Monil natsional'nostilojl èj ollut daže omua pis'mennostiè toiziè kièllettih kir'juttamas midä-tahto hejjan rodn'oil kièlel. Sovetskoj vluasti kerras pani sil lopun andoi kaikil natsional'nostilojl yhten mojzet pravat russkoloin ke kaiken aijan pidäy osobojda zabottua piènih natsional'nostilojh näh. Sovetskolojn Sotsialističeskolojn Respublikoin Sojuzjos èläièn natsional'nostilojn družba kazvau i luenou aivin ènemmäl.
On sel'vä čto èri natsional'nostilojn pioneroil pidäy družiè keskenäh auttua tojne tojzel. Kuj pravila se muga i on. Yhten lapsièn koin pionerat – venjalaizet – miul kir'jutettih Tadžikistanas päj. Mejs ymbäri èletäh tadžikat. Myö tijjammä čto tsarskoj pravitel'stva pimitti heidä. Konza myö kazvamma myö autamma hejl lièta kul'turnoloiksi. Vastah miè hejl kir'jutin čto natsionalat kudamat oldih ugnetjonnojt tsuarin ajgana nygöj opastutah suurel himol monet hejs lièttih suuriksi ruadaiksi. Miè kir'jutin lapsil čto hejl pidäy lähemmäksi yhtyö lapsièn-tadžikojn ke družiuduo čto tojzièn natsional'nostilojn lapsièn keskes äijat lapset ollah distsiplinirovannoit maltetah hyvin ruadua pajattua risujja tarkah ambuo. Hejs vojbi äjjan opastuo no pidäy i hejl auttua sobiè hejjan ke. Pidäy olla družba kaikkièn natsional'nostilojn lapsièn keskes. Tädä tahtoj Lenin, tädä tahtou Stalin. Kallehet lapset SSSR kajkkièn natsional'nostilojn pionerat i pionerkat omil tuattolojl muamolojl i dièdolojl monet tejs on kuuldu kuj russkojt pomešikat i kapitalistat èksploatirujdih tejjan rahvasta pièttih pimiès i pravojtta. Lenin zabottijhes Stalin zabottiuduu čtobì SSSR kaj narodnostit oldas täyzipravajzet čtobì hyö vojdas kazvua i vägeydyö čtobì kajkkièn natsional'nostilojn lapsil poil i tyttölöjl olis hyvä èliä. Tejl èj ole pričinua èrota družikkua russkolojn lapsièn ke autakkua tojne tojzel opastues obšestvennojs ruavos olgua yhtes bor'bas sotsializman puoles kylläjzen zdorovojn prosveščjonnojn valgièn èlännän puoles Leninan-Stalinan èloksen puoles.
Nygöj kajkis školis opastetah venjan kièl'dä. Pajči rodnojda yhtehizen kièlen – venjan kièlen tièdämine, viè ènämmäl lähendäy kajkkiè SSSR rahvahiè.
Venjan kièlel on ylen äjja knijgoj kudamat rasskažitah revoljutsijah näh bor'bah näh sih näh kuj pidäy uudeh tabah azettua ynnäh èländä. Venjan kièlel on äjja učebnikkoj äjja naučnoloj ruadoloj. Pidäy avata piäzemine täh bohattah literaturah kajkil natsional'nostilojl auttua hejl teriämbäh ovladevajja naukua.
Èrähièn natsional'nostilojn kièli äjjal èruou venjan kièles. On sen mojziè kièlilöj kudamis primièraksi èj ole èruo mužskojn i ženskojn rodan välil i lapset konza zavoditah opastuo venjan kièleh kodvan puutajjah mužskoj i ženskoj roda sanotah: "Vanja pošla spat'", ili "Maša pošel domoj." On kièlilöj kudamis èj ni konza ole rinnakkah kahta soglasnojda bukvua i sen natsional'nostin lapset konza zavoditah opastuo venjan kièl'dä èj ni kuj malteta sanuo "tri" sanotah "ri" čtobì opastuo hyvin lugemah i kir'juttamah pidäy ènne kajkkiè opastuo venjan kièlel pagizemah. Se zavisiu praktikas. Èri natsional'nostilojn družba venjalajzièn ke yhtehizet kizat progulkat rasskuazat venjan kièlel venjalajzet stihat kudamat hyvin mujstututah venjalajzet pajot autetah hejl opastues venjalajsta paginua.
Predloženijan vtorostepennolojn členojn smìslovoj roli suurenou, i net tullah oman značenijan mugah pridatočnojn predloženijan lähiziksi.
Sravnikkua primièrat:
Sinine i kajoksine tajvas losnij vejes
Tajvas, sinine i kajoksine, losnij vees.
Suuret i harmuat pil'vet matkattih taijvasta myöte
Pil'vet, suuret i harmuat, matkattih tajvasta myöte
Alemmis primièrojs opredelenijat sinine i kajoksine, suuret i harmuat, sanoes vìdeljajjahes i tojzis predloženijan sanojs èrotah pauzal: tämän täh osobo podčjorkivajčeh nijen opredelenijojn značenija, a imenno net lähetäh značenijan mugah pridatočnojh predloženijah kudama oli sinine i kajoksine, kudamat oldih suuret i harmuat.
Predloženijan vtorostepennoloj členoj, kudamat vìdeljajjahes intonatsijal i pauzojl nijen smìslovojn rolin usilenijan täh, sanotah obosobljonnolojksi.
Puaksumbah kajkkiè obosobljajjahes predloženijan rasprostranjonnojt členat, t.s. mojzet, kudamil ičen ke ollah pojasnitel'nojt sanat ili že iče ollah kahtes libo ènämmäs odnorodnojs členas. Predloženijan obosobljonnoloj členoj nijh kuuluièn sanojn ke èrojtetah zapjatojl: Èj lojttona kyläs zavodittihes pellot, suuret i hyvät.
Opredelenijan obosoblenijan osnovnojt slučajt:
1. Rasprostranjonnoj opredelenija, kudama on opredeljaemojn
sanan jal'geh, ajvin obosobljajčeh:
Mečän syväjn, märgä vihman täh, ajna muuttelihes.
Jarvi, bohatta kalal, ajna uvlekajčči kalastaiè.
Sejnil, kleittylöjl zelenäjzil obojojl rozovolojn rannojn ke,
riputtih kolme suurda kartinua.
2. Kaksi libo ènämbi opredelenijua, kudamat ollah jal'geh opredeljaemojda sanua, obosobljajjahes, esli opredeljaemojn sanan ièl on viè opredelenija:
Nuori kazakka, strojnoj i čoma, valoj miul stokanan prostojda vijnua.
Korgièl kohtal sejzoj srednoj šola, valgiè, suurièn ikkunojn ke, hyvän oborudovanijan ke.
Esli opredeljaemojn sanan ièl èj olle tojsta opredelenijua, tämän mojne obosoblenija voj olla, no èj objazatel'no:
Kylä, hilljajne i zadumnivoj, imejčči prijatnojn vidan. (Čeh.)
Linna, levièlöjn uuličojn ke i kivizièn kodilojn ke, oli osvetittu
kajkkièl päj èlektričestval.
Dorogua myö, lumikasta i uhuabojn ke, matkaj oboza.
3. Opredelenijat (kuj rasprostranjonnojt, muga i nerasprostranjonnojt)
obosobljajjahes, esli kuulutah ličnolojh mestoimenijojh.
A hän, mjatežnoj, èččiy burjua, kuj budto burjas pokoj on! (L.)
Yölöjn truudil muokattuna, miè vièrin pil'vekseh.
Primečanija: Opredelenija, olija opredeljaemojn sanan ièl, obosobljajčeh, esli pagizija tahtou osobo podčerkniè sen značenijan; täs slučajs se suau pričinnojn libo ustupitel'nojn značenijan.
Ylen sposobnoj i priležnoj brihačču hyvin opastuj i
oli aktivnoj pionerskois otrjuadas.
(Täs obosobljonnojl opredelenijal on pričinnoj značenija:
sendäh kuj hän oli ylen sposobnoj i priležnoj.)
Obìčno spokojnoj i vajkkani olija, Korčagin sejčas pagizi
ruttoh i rezno. (Täs obosobljonnojl opredelenijal on ustupitel'noj
značenija: hot.ja hän oli obìčno spokojnoj i vajkkani olija.)
UPRAŽNENIJA 145. Kir'jutakkua annetus tekstas päj obosobljonnojt opredelenijat yhtes opredeljaemolojn sušestvitel'nolojn ke.
1. Pavel sijrdyj lähemmäksi muamoh i kohti hänel sil'mih, märgih kyynälièn periä, pidi ènzimäjstä sanondua pravdah näh hänen èllennettyh. 2. Nuorevuksen kajken väen ke i učenikan, gordojn omil tièdolojl, ke, häi pagizi sih näh, mi oli sel'vä häneh näh. 3. Hänen golubojt sil'mät, ajvin ser'joznojt i strogojt, nygöj kačottih pehmièsti i luaskavah. 4. Kajkes hänen figuras, uglovatojs, sutulojs, pitkièn jallojn ke, oli midä-liènöy zabavnojda i raspolagajušojda häneh. 5. Tuletteli Nataša, kyl'mänyt, väzynyt, no ajvin ylen vesselä i èlävä. 6. Muamo nägi ofitseras vragan, täyven barskojl vihal rahvahah. 7. Murginan ajgah tuli Fedja Mazin, vzvolnovannoj, ozakas, i toj vièstin: kaj fuabrikka nouzi. 8. Listkoj, kuččujoj rabočoloj pruaznujmah Pervojda Majjua, joga yödä kleittih zaborojl.
UPRAŽNENIJA 146. Kir'jutakkua i podčerknikkua obosobljonnojt pričastnojt oborotat kahtel čjortočkal, a neobosobljonnojt – yhtel čjortočkal.
1. Hilljakkajzeh nouzou mägeh hebojne, vedäja oksua reen.(N.) 2. Savraska, valljastettu regeh, igävänä sejzou vorotojn luona. 3. I mujstojtin miè tuaton koin, mejjan ušel'jan i levitetyn aulan, miul kuuluj kodih juoksijojn hebolojn koputanda i lojttojne tuttavièn kojrièn haukunda. (L.) 5. Kuj välläh hengittäy rynnäs, kuj bodro lijkutah členat, kuj luittuu kaj runga, ohvatittu vereksel keviän hengityksel.
UPRAŽNENIJA 147. Kir'jutakkua, obosobljonnojt opredelenijat muutakkua
neobosobljonnolojksi, t.s. muga, čtobì opredelenijat oldas opredeljaemojn
sannats ièl.
Obraztsa: Puškin, työnnetty omah kyläh, lyhendi talvi ildoj oman
njanjan ke. – Työnnetty omah kyläh Puškin lyhendi talvi ildoj oman
njanjan ke.
1. Jugas päj tuuli tuuli, lämmin i vlažnoj. 2. Stihojn periä, kir'jutetulojn Puškinan kuolennal, nuori Lermontov oli työnnetty ss'ìlkah. 3. Mejjan ièl on tajga, vajkkani olija i täyzi tainstvennostiè. 4. Kuldajne kalajne, puuttunut verkoh, rubej pagizemah ristikanzan iänel. 5. Stolitsa, stroittu Petr I, oli ikkunana Evropah. 6. Knijga, otettu lugièttavaksi, on interesnoj. 7. Gor'kij, veličajšoj proletarskoj pisatelja, on unohtumatoj rahvahan keskes.
UPRAŽNENIJA 148. Kir'jutakkua i muutakkua teksta muga, čtobì
annetut neobosobljonnojt opredelenijat rojttas obosobljonnolojksi.
Obraztsa: Vilu i vihajne tuuli tuuli severaspäj.
Tuuli, vilu i vihajne, tuuli severaspäi
1. Kyl'mänyöl mual päjväl langej kujva i hièno lumi. 2. Tajvahal nävyttih sagièt, mustat, yhteh yhtyjat pil'vet. 3. Školan ikkunojs päj kuuluttih zvonkojt i vesselät lapsièn iänet. 4. Myö ajojmma vähitellen mägeh nouzijua dorogua myö. 5. Meččä oli pejttynyt valgièl i pušistojl lumel. 6. Lojttona nävyttih levièt i pitkät kolhozan pellot.
UPRAŽNENIJA 149. Kir'jutakkua predloženijat i täyvennäkkiä
pričastijat pojasnitel'nolojl sanojl. Luaitut pričastnojt oborotat luaikkua
obosobljonnolojksi. Kir'jutakkua predloženijat i pangua znuakat.
Obraztsa: Gruuzitut mašinat lähtièttih matkah.
Mašinat jugièsti gruuzitut produktojl, lähtièttih matkah.
1. Igrajččijat lapset nostettih suuri šumu. 2. Lendäjat linnut istuuvuttih lähizel jarvel. 3. Lendajat aèropljonat lykittih parašjutistoj. 4. Virduaja vezi vej ičen ke äjjan hiènuo peskuo. 5. Ohotnikojn sil'mièn iès avauduj kazvojttunut lambi. 6. Pugačjov mujstutti podarittuh janöjn nahkajzeh tuluppah näh.
UPRAŽNENIJA 150. Kir'jutakkua teksta, vajhtakkua annetut
suščestvitel'nojt ličnolojl mestoimenijojl i obosobljajgua sen ièl
olijat prilagatel'nojt.
Obraztsa: Učenikat provodittih kogo päjvä mečäs. Ihastunuot i
vesselät učenikat tuldih kodih. Učenikat provodittih kogo päjvä
mečäs. Hyö: ihastunuot i vesselät, tuldih kodih.
1. Ohotnikat provodittih kogo päjvä mečäs. Väzynyöt i näl'gähizet ohotnikat odva piästih kodih sah. 2. Mejl pidi piästä pojkki ojas. Valgiè vuahten periä oja ravièh kohizi. 3. Tulluos pil'ves päj langettih puaksut vihman pizarat. Suuret i jugièt pizarat šumittih puulojn lehtilöjs i valeldih mejdä lämbimil brìzgojl. 4. Pograničnikka oli dozoras. Hrabroj i uverennoj omih vägilöjh sejzoj pograničnikka postal.
UPRAŽNENIJA 151. Kir'jutakkua primièrat. Obosobljonnojt opredelenijat èrojtakkua zapjatolojl i podčerknikkua. Ozutakkua, mittyjzil paginan čuastilojl net ollah vìrazitut.
1. Jarvi jurkièn rannojn ke jatkuj vijzi kilometrua. 2. Hebo harmua karvajne èj suuri kazvojne juoksi kuj tuulis vièhkuri. 3. Duačča stroittu mäen očal oli kolmel puolel päj okružittu mändyjzel mečäl. 4. Kezä yöt valgièt i lämmät veettih miuda saduh. 5. Kajkin suuret i piènet matkattih demonstratsijal. 6. Mua pehmitetty i hyvän udobrenijan ke andau suuren urožajn.
UPRAŽNENIJA 162. Ob''jasnikkua ustno znuakojn panenda. Ozutakkua obosoblenija.
1. Stalinskoj Konstitutsija, otražajušoj Sovetskojn, muan suuret vojtot, ozutti kajkkièn mualojn trudjašolojl, čto sotsialističeskoj obščestva mejjan muas on stroittu. 2. Kommunističeskoj partija, rukovodimoj rahvahièn genial'nojl voždjal, Leninan druugal i soratnikal tovarišča Stalinal, toj sovetskojn rahvahan uudeh, ozakkahah èlokseh, kudama èj tijja krizisoj, èksploatatsijua, bezrabotitsua, razorenijua, neuverennostiè huomenizeh päjväh. 3. SSSR, edinstvennoj mua, kudamas on osuščestvljon rahvahan vellelline sotrudničestva: kaj rahvahat svobodno stroitah omua kul'turua, natsional'nojda formua, sotsialističeskojda soderžanijua myöte. (Agitatoran bloknotas No. 1.) 4. 23 päjvä fevraljan kuuuda on germanskolojn imperialistojn vojskil otporan annanda päjvä, se lièni Krasnojn Armijan pobedonostnojn jubilejan paivaksi. 5. Graždanskoj vojna vìdvini äjjan legendarnojda gerojda, kudamat pandih omat piät sotsialističeskoin rodinan puoles, sotsializman puoles. Hejjan keskes naibeloe vìdajušolojna javljajjahes V.I. Čapaev, N. Ščors i tojzet. 6. Dogovorjo nenapadenijah näh, posledovatel'noj bor'ba fašistskoloin agressorojn ke, demokratičeskolojn deržuavojn podderžka on meijan partijan politikan dokazatel'stva. (Agitatoran bloknotas N. 3.) 7. Tovarišča Stalin, Leninan vernoj soratnikka, on pobedonosnojn Krasnojn Armijan organizatora. Kaikkièn rahvahièn ljuubittava velikoj voždja Stalin èläy gordostina joga čestnojn ihmizen sydämes.
Opredelitel'noj pridatočnoj predloženija voj olla vajhtettu obosobljonnojl i neobosobljonnojl pričastnojl oborotal. Molemmis slučajlojs vajhtanda on tämän mojne: 1) sojuznoj sana kaduou; 2) glagola (nygöjzes libo projdinuos ajjas) vajhtuu sen že äjjan pričastijal; täs slučajs, esli sojuznoj sana kudama on imenitel'nojs padežas, upotrebljajčeh dejstvitel'noj pričastija; esli že sojuznoj sana on častičnois ili roditel'nojs padežas, upotrebljajčeh stradatel'noi pričastija; 3) pričastija soglasujčeh čislas i padežas sen sanan ke, kudamua se opredeljajččou.
Konz pridatočnoj predloženija vajhtuu neobosoblennoil pričastnojl oborotal, složnoj predloženija liènöy prostoiksi rasprostranjonnojksi, piètyndä znuakkoj èj panna i sanoin porjadka muuttuu.
| Pridatočnoj predloženija | Obosobljonnoj pčidatočnoj oborotta | Neobosobljonnoj pričastnoj oborotta |
| Jogi, kudama virduau pojkki nurmes, on kalakas. | Jogi, virduaja pojkki nurmes, on kalakas. | Pojkki nurmes virduaja jogi on kalakas. |
| Knijga, kudaman otin bibliotekas, on interestnoj. | Knijga, otettu bibliotekas, on intersnoj. | Bibliotekas otettu knijga on interesnoj. |
| Meččä, kudama sejzou kylän lähil, on sagiè. | Meččä, sejzoja kylän, lähil on sagiè. | Kylän lähil sejzoja meččä on sagiè. |
UPRAŽNENIJA 163. Kir'jutakkua teksta. Vajhtakkua pridatočnojt predloženijat obosobljonnojl i neobosobljonnojl pričastnojl oborotal. Obraztsa kačokkua ylembä. Ob''jasnikkua, mittyjzen sanan ke se on soglasujdu.
1. Mua, kudamua zanimajjah kolhozat, zakrepljajčeh hejjan tuaksi maksuttomah i srokattomah pol'zovanijah, se on, ilman igäjzeksi. (SSSR:n konstitutsijas st. 8). 2. Miun tovarišča ozutti miul suureh mägeh, kudama oli mejl iès. 3. Kajdajne troppajne oli katettu lumel, kudama upotti mejdä. 4. Tajvas, kudama oli katettu pil'vilöjl, ozuttihes harmuaksi. 5. Päjväjne, kudama ozutti ildua, äjjal ruskoni. 6. Kojvulojn keskes, kudamat kazvettih jarven rannas, nägyj harvajzeh mändyö. 7. Učenikka, kudama vastaj kajkkih učiteljan annettulojh voprosojh, on otličnikka. 8. Urožaj, kudaman polučči tänä vuodena kolhoza, on ylen hyvä. 9. Se ihmine, kudama ugnetajččou tojziè ihmiziè, èj voj olla svobodnoj.
1) Esli sojuznoj sana on ljubojs kosvennojs padežas (krome častičnojda i roditel'nojda). Učenikka, kudamal oli annettu otličnikan attestata, oli prijmitty vuzah èkzamenojtta. (Vajhtandua èj voj olla, sendäh-gu sojuznoj sana kudama on datel'nojs padežas.) Škuappa, kudamas ollah knijgat, sejzou komnatan čupus. (Vajhtandua èj voj olla, sendäh-gu sojuznoj sana kudama on mestnojs padežas) i m.i.
2. Esli sojuznoj sana on roditel'nojs padežas i javljajčeh opredelenijana. Puu, kudaman ladvas istuu lindu, on korgiè. (Vajhtandua èj voj olla, sendäh-gu sojuznoj sana kudama on roditel'nojs padežas i javljajčeh opredelenijana).
3. Esli sojuznoj sana roditel'nojs padežas on poslelogan ke. Miès, kudaman ke miè ajojn linnah, on inženera. (Vajhtandua èj voj olla, sendäh-gu sojuznoj sana on poslelogan ke).
4. Esli sojuznoj sana on roditel'nojs padežas poslelogatta, no pridatočnojn predloženijan skazuemojn ke on infinitiva. Kartina, kudaman miè tahtojn risujja, rubièu izobražajmah papaninojn lageriè. (Vajhtandua èj voj olla, sendäh-gu pridatočnojn predloženijan skazuemojn ke tahtojn on infinitiva risujja).
5. Esli pridatočnojn predloženijan skazuemoj on tulijas ajjas, uslovnojs ili vozmožnostnojs naklonenijas. Kir'jajne, kudamua miè rubièn kir'juttamah, mänöy vellel. (Vajhtandua èj voj olla, sendäh-gu pridatočnojn predloženijan skazuemoj on tulijas ajjas). Puu, kudaman lejkannet, tojsta kerdua èj kazva. (Vajhtandua èj voj olla, sendäh-gu pridatočnojn predloženijan skazuemoj on vozmožnostnojs naklonenijas). Miès, kudama vejs miuda Moskovah, olis hyvä. (Vajhtandua èj voj olla sendäh-gu pridatočnojn predloženijan skazuemoj on uslovnojs naklonenijas).
UPRAŽNENIJA 154. Vajhtakkua, kus voj, pridatočnojt opredelitel'nojt predloženijat pričastnojl oborotal. Kus èj sua, ozutakkua pričina.
1. Uksi, kudama mäni spal'njah, vinguj viènojzeh. 2. Päjväjne lämmitti muada, kudamas päj nouzi höyry. 3. Myö matkajmma jarven randua myöte, kudamas päj lähti jogi. 4. Tyttöjne, kudama lugi stolan tagana gazièttua, on miun sizär. 5. Tiähti, kudama losni sinizel tajvahal, vähäjzen peräs langej. 6. Miès, kudamal annettih premija, on stahanovtsa. 7. Kir'jajzet, kudamat miè kir'jutin jo ègläj illal, viè virutah stola juašikas. 8. Kir'juta miul podrobno sih poezdkah näh, kudaman siè tahtot soveršiè. 9. Tämä fotoapparatta, kudamal miè nygöj fotografirujčen, annettih miul premijaksi. 10. Jallojn al radžistih kujvat lehtet, kudamat oldih pakutu puulojs. 11. Hevot, kudamiè čijstiu konjuha, ollah kolhozan.
UPRAŽNENIJA 155. Kir'jutakkua primièrat. Vajhtakkua pričastnojt
oborotat pridatočnolojl predloženijojl.
Obraztsa: Knijgat, virujat stolal, Miša uberi škuappah. Kiijgat,
kudamat viruttih stolal, Miša uberi skuappah. Myö projimma pojkki
joves sordnutta puuda myö. Myö projimma puuda myö, kudama oli
sordunut pojkki joves.
1. Sobìtijat, kir'jutetut täs knijgas, oldih jo ènämbi kolmièkymmendä vuotta tuaksi päj. 2. Brihačču tuli pogruzkua kaččojen kapitanan pomoščnikan luo (Korolenkon mugah.) 3. Telegän ratas, olija šinatta, viruj pihal. 4. Traktoral pehmitetty peldo andoj suuren urožajn. 5. Sièmenet, puhtastettavat kolhoznikojl, ollah varustettu kevät kyl'vöh varojn. 6. Trudjaščolojl, èläil SSSR-s, on dejstvitel'noj prava opastukseh, ruadoh, lebävöh. 7. Trudjaščolojl èläil kapitalističeskolojs mualojs, èj ole počti ni mittyjziè pravoj. 8. Pionerojn luo tullut miès rasskažiu Leninan i Stalinan učastijas Oktjabrskojs revoljutsijas. 9. Tundematoj, tavattu mečäs, oli krupnoj špiona. 10. Granitsat, mänijat ymbäri SSSR, ollah lukus.
| Mečikön syväjn, kudama oli märgä vihmn täh, ajna muuttelihes. | Mečikön syväjn, märgä vihman täh, aijna muuttelihes. |
| Korgiè hejnä, kudama oli keldajne žuaran täh, läjkkyj kuldajzena skuatterina. | Korgiè hejnä, keldajne ožsuaran täh, läjkkyj kuldajzena skuatterina. |
UPRAŽNENIE 156. Kir'jutakkua predloženijat, vajhtakkua pridatočnojt predloženijat obosobljonnojl prilagatel'nolojl.
1. Tajvas, kudama huondekses päj oli kajos, puolen päjvän ajgana lièni katettu pil'vilöjl. 2. Vozduha, kudama on puhtas i svièžoj, pahniu aromatnolojl tsvetojl. 3. Hejnikös, kudama oli keldajne žuaran täh, hejttelemättä čičetettih mar'jakatit. 4. Meččä, kudama oli tuttava miul, uvlekajčči äjjan ohotnikkua. 5. Flagu, kudama oli ruskiè kuj veri, lièhuj kluuban katoksen piäl. 6. Lehti, kudama oli keldajne vilun täh, langej puus päj. 7. Miès, kudama oli pièni kazvol, tänäpaj rasskaži mejl meždunarodnojh položenijah näh.
Vladimir Il'ič Lenin, veličajšoj čelovenestvan genija, mejjan partijan osnovopoložnikka i kommunističeskojn internačionalan sozdatelja, oktjabrskojn revoljutsijan vdohnovitelja i organizatora, kuoli 1922 vuodena. Miun tuatto, Mihail Petrovič Karpov, ruadau zavodas. Suuri ljubitelja kalastamah, miun tovarišča ynnäh päjvät provodiu jarvel.
Priloženijat ajna obosobljajjahes, esli kuulutah ličnolojh mestoimenijojh.
Myö, nuorizo, ljuubimma èlosta. Miul, hyväl proizvodstvennikal, annettih suuri premija. Otličnoj fizkul'turnikka, hän kebièsti sdajčči G.T.O. normat.
Obosobljonnoj priloženija ajna panehes jal'geh opredeljaemojda sanua i èruou ajna zapjatolojl molemmis puolis päj. Esli že obosobljonnoj priloženija on jalgeh opredeljaemojda sanua roditel'nojs padežas, kudama on opredelenijana, to zapjatoj pidäy panna vaj priloženijan ièl. Primièraksi: V. I. Leninan, proletarskojn revoljutsijan voždjan sočinenija "Gosudarstvo i revoljutsija" on kir'jutettu 1917 vuodena.
Esli priloženija, hotja i on rasprostranjonnoj, sejzou opredeljaemojn sanan ièl, èj èruo zapjatolojl. Rahvahan paras druuga i vernoj Stalinan soratnikka S. .M. Kirov oli loppuh sah predannojna bol'ševikkana.
Yksinäjzet priloženijat, sejzojat jal'geh sobstvennojda nimiè, obosobljajžjahes. Tänäpäj kontsertal vìstupajčči Vasilij Petrovič, skripačča.
UPRAŽNENIJA 157. Kir'jutakkua teksta, podčerknikkua priloženijat i pangua zapjatojt, kudamiè èj täyvy.
1. Iès sejzoj komendanta starikka bodroj i suurda kazvuo. (P.) 2. N. Ostrovskojn, proletarskojn pisateljan kir'jutettuo proizvedenijua "Kak zakaljalas' stal'" lugiètah kajkin suuren himon ke. 3. V.P. Čkalovan, Sovetskojn Sojuzan gerojn kuolematoj obraz rubièu èlämäh rahvahas vuozisadoj. 4. Pionera otličnikka vìstupajčči pionerskojl sobratijal. 5. Myö Sovetskojn Sojuzan lapset olemma ozakkahat. 6. Myö pionerat dolžnì olla primernolojna učenikkojna. 7. Myö Sovetskojn Sojuzan rahvas tijjammä čto joga sijas kus veetäh bor'jbua Stalinan rukovodstval – vojtetah i ruvetah aina voittamah. 8. Egor Vasil'evič Kuznetsov kolhozan predsedateli pidi mitingal sanonnan kudamas otmečajčči kuj ozakkahasti i vesselästi èletäh trudjašojt SSSR-s. 9. Papanin Krenkel' Fedorov Širšov Sovetskojn Sojuzan Gerojt ènzimäjzeksi zavojujdih Severnoj Poljusa.
UPRAŽNENIJA 163. Kir'jutakkua predloženijat duumajgua predloženijas annettulojh sanojh priloženijat. Pangua piètyndä znuakat.
1. Maksim Gor'kij rukovodi nuorièn sovetskolojn poètojn i prozaikojn ruavol. 2. 10 päjvä fevraljan kuuda 1937 v. mejjan mua i kaj kul'turnoj muailma toržestvenno otmiètittih Puškinan sadavuodis kuolenda päjvä. 3. Dneprogès andau èlektričeskojda ènergijua äjil suuril zavodojl. 4. Afrikan severo-vostočnojs čuastis on pustìnja Sahara. 5. "Murman" i. "Tajmìr" učastvujdih papanintsojn jiäl päj ottamizes.
a) Sojuzat ili, libo, konza priloženija ičes ozuttau tojsta, obìčno ènemmäl èllennettäviä, sen že predmiètan nimiè; täs že značenijas upotrebljajjah sana (t.s.) tojzin sanoen ili toizin sanuo. Päl'vi mar'ja, ili lumenalajne mar'ja, on ylen magiè. Jaguara, ili piätnäkäs tigra, on suurena hiščnikkana. Vaj-gu lähtöy lumi i kerras rubièu kujvamah kulo, t.s. mulloine hejnä...
b) Sojuza kuj. Petrovua, kuj otličnikkua opaetukses, premirujdih putjovkal Krìmah.
v) Sanat osobenno, daže, upotrebljajjahes predmiètan èrojttamizeksi gruppas tojziè, sen že mojziè predmièttoj. Kai linnut, daže čirkujče, privlekajčči miun vnimanijua. (Aks.) Kaj kylän rahvas, osobenno lapset, vuotettih aèroplanan hejttäydymistä muah.
g) Sana primièraksi. Äjjat guazut, primièraksi kisloroda, ollah jugièmmät vozduhua.
d) Vìraženijat nimelleh, rovulleh i m.i. Miè lähtin tovariščan ke i tojzen mièhen ke, nimelleh Fedor, meččujččemah. Koira, rovulleh nemetskoj ovčarka hyvin kuundeli provodnikkua.
Mägrä, ili meččä počči, on ylen lihava. Kaj koin èläjat, daže vanhat starikat, keräyvyttih täl mitingal. Mejjan otrjuadan äjjat pionerat, sit luvus i miun velli, aettih lagerih. Miun dièdjol oli pušistoj sibirskoj kaži, nimelleh Murlìka.
2. Priloženija sojuzan ke kuj èrotetah zapjatojl vaj sit slučajs, esli sil on pričinan ottenka.
Valerijal, kuj jugan urožentsal, jugiè oli privìkniè Arktikan surovojh klimattah. (Sravnikkua: Valerijal, sendäh kuj hän on jugan urožentsa, jugiè oli privìkniè Arktikan surovojh klimattahj.)
Esli že sojuzal kuj èj ole pričinan ottenkua, to priloženijua zapjatolojl èj èrojteta.
Hän kajkil on tuttava kuj opìtnoj vrača.
UPRAŽNENIJA 159. Kir'jutakkua teksta, podčerknikkua priloženijat i pangua piètyndä znuakat.
1. Steppi t.s. mečätöj ravnina okružajčči mejdä kajkkièl päj. 2. Kaj linnan trudjaščojt daže vanhat starikat pikkarajzet lapset keräyvyttih Papaninua vastuamah. 3. Žuaras kaj pejtytäh daže linnut. 4. Miun vellel kui voittajal šahmatnojs turniras annettih premija. 3. Hän prisutstvuičči konferentsijal kuj komsomol'skojn organizatsijan predstavitelja. 6. Hän lähti kyndämäh kezanduo t.s. rugehel kyl'vettäviä pelduo. 7. Mejl pidi projdiè dambas t.s. veen vastuajas seinäs libo plotinas piäliči. 3. Myö otimma lugièttavaksi povestin t.s. suuren rasskuazan kudamas rasskažitah geroiloin èländäh näh.
| Mejjan sputnikka, kudama oli ylen interesnoj sobesednikka, kajken dorogan zanimajčči mejdä rassuazojl omih putešestvijojh näh | Mejjan sputnikka, ylen interesnoj sobesednikka, kajken dorogan zanimajčči mejdä rasskuazojl omih putešestvijojh näh. |
| Miun tovariščua, sendäh kuj hän okažihes parahaksi škol'nojn komandan futbolistaksi, vìdelittih rajonan sbornojh komandah. | Miun tovariščua, škol'nojn komandan parasta futbolistua, vìdelittih rajonan sbornojh komandah. |
| Mišua premirujdih putjovkal èkskursijal Moskovah, sendäh kuj hän on školan paras učenikka. | Mišua, parasta školan učenikkua, premirujdih putjovkal èkskursijal Moskovah. |
UPRAŽNENIJA 160. Kir'jutakkua predloženijat, vajhtuat pridatočnojt predloženijat obosobljonnojl priloženijal.
1. Hlestakovua, kudama oli piènenä Peterburgskojna činovnikkana, uezdnojs linnas vuottamatta prijmittih revizoraksi. 2. Gorodničoj, hotja hän i oli suuri vzjatočnikka, vse že vedi iččiè ylen solidno. 3. Osip, kudama ljuubi herran otsutstvijan ajgana lugiè hänel nravoučenijua, viruj barskojl postelil i žualujččih Hlestakovan èlännän piäl. 4. Tjapkin-Ljapkin, kudama oli strašnoj meččujččemizen ljubitelja, sovsem èj löydänyt ajgua zanimajjakseh sudebnolojl dièlolojl. 5. Ènzimäjne vièsti revizorah näh oli tuodu Bobčinskojl i Dobčinskojl, sendäh kuj hyö oldih suuret valehtelijat. 6. Vièrahièn kir'jajzièn lugemine Počtmejsteral, kudama oli ylen ljubopìtnojna i prostojna naivnostih sah ihmizenä, oli suamoj obìknovennoj dièlo. 7. Deržimorda, kudama sluuži politsejskojna, porjadkua varojn pani fonariloj sil'mièn al kaikil: i ojgièl i viäränièkal. 8. Hlopov, kudama oli suuri trusa, sovsem segoj Hlestakovan olennan ajgah.
Vasja lugi knijgua, viruen kravatil. (Ozuttau dejstvijua.) Kodih tulduo, hän rubej sojttamah gitaral. (Ajgua). Vaj sistematitseski joga päjviä gazièttua lugien, voj tièdiä kaj novostit. (Uslovijua). Uvlekajčiuduen matematikal, Griša muga že opastuj otlično i tojziè predmièttoj myö. (Ustupkua).
Deepričastnoj oborotta, mittyjzen sijan ni zanimajččis predloženijas, ajna obosobljajčeh.
Läheten kyläh, myö jo kahten kilometran piäs näjmmä levièt kolhoznojt rujs pellot. Ajaen parrel, myö piäzimmä pojkki joves. Miša, lièdžul lièdžues, pajatti pajuo. Zanjatijan loppehuo, myö lähtimmä kodih.
Kaksi libo ènämbi yksinäjstä deepričastijua, kuuluiè yhteh glagolah, a muga že yksinäjne deepričastija, olija glagolan ièl, ajna obosobljajjahes.
Hän matkaj dorogua myöte, sojttaen i pajattaen. Yhten kerran miul puuttuj vastah pièni kondièn pojgajne, nouzi kahtel jallal i rubej vuahtetta lykkimäh, a miè, hämästymättä, hvatijn sejbähän i rubejn pergamah puuda vaste. Kondiè, mängyen i vuahtetta lykkien, lähti juoksemah meččäh.
Yksinäjne deepričastija, dejstvijan ozutannan značenijas, kudamal on prostojn narečijan značenija, èj obosobljajččej, obìčno se sejzou jal'geh skazuemojda predloženijan lopus.
Bojtsat ammuttih viruen.
UPRAŽINENIJA 161. Lugièkkua primièrat, löyväkkiä deepričastvojt oborotat i ozutakkua, mittyjzinä obstojatelìtvojna net ollah predloženijas (ajgua, pričinua, dejstvijua, ustupkua, uslovijua).
1. Kodi ruadolojn vìpolnittuo i provièrittuo, Vanja lähti progulkal meččäh. 2. Vihma vihmuj ylen ajjal, luadien dorogoj libièksi. 3. Pograničnikka, donesenijan andahuo načal'nikal, lähti matkuamah. 4. Dokluadan loppehuo, kajkin noustih sejzomah i šuapkojn piäs ottahuo, ruvettih pajattamah internatsional. 5. Pièttyen miul èdeh, hän midä liènöy sanoj. 6. Zadanijan vìpolnimatta, hän ni konza èj tule školah. 7. Helisten i hyppien, vijzikopejkkahine denga langej jallojn luo.
UPRAŽNENIJA 162. Kir'jutakkua i pangua znuakat.
1. Hän magaj istuen. 2. Maguaen lugiè on vredno. 3. Sanan virkamatta hän tuli pertih. 4. Ildajstahuo lapset vièrdih muata. 5. Prostiudues Pavel andoj hänel kättä. 6. Kiändyhyö Anja uuličan tojzel puolel nägi tundemattoman mièhen kudama viuhkuttaen käel midä liènöy sanoj. 7. Kurret muatah sejzoen. 8. Èlektričestvan vključčihuo kajkis komnatojs lièni valgiè. 9. Peldolojn hyvin pehmittähyö kolhoznikat ruvettih kyl'vämäh. 10. Huogavojen myö nouzimma korgièh mägeh.
UPRAŽNENIJA 163. Kir'jutakkua i pangua piètyndä znuakat.
1. Duumajmatta voprosua ni konza èj piè andua. 2. Meččäh tulduo myö èrojmma kajkkièl päj. 3. Kolenas ajaes šofjora andau gudkiè. 4. Täh mägeh voj nousta i tartelematta kivilöjh. 6. Voprosan obsudittuo myö rubejmma dejstvujmah. 7. Istuen puus hän nabljudajčči binoklih. 8. Ruadaen tovariščan ke laboratorijas miè zamečajčin hänes vìderžkan i akkuratnostin ruadoh. 9. Vaj-gu puun lejkattuo hyö suadih zaloma lähtemäh.
| Konza tulou talvi, myö ajna katamma ollel nuoret juablokka puut. | Talven tulduo, myö ajna katamma ollel nuoret juablokka puut. |
| Konza aèroplana lendi stadionas piäličči, se hejtti kolme parašjutistua | Stadionas piäliči lendäes, aèroplana hejtti kolme parašjutistua. |
| Esli ottaudujt ruadoh, se pidäy vìpolniè čestin ke. | Ruadoh ottiuduhuo se pidäy čestin ke vìpolniè. |
| Sendäh kuj hyö mestnostiè èj tijetty, hyö yöksyttih meččäh. | Tièdämättä hyvin mestnostiè, hyö yöksyttih meččäh. |
Obstojatel'stvennojn pridatočnojn predloženijan vajhtanda deepričastnojl oborotal on tämän mojne: a) sojuza kaduou, b) skazuemoj-glagola vajhtuu deepričastijal sidä že vidua, v) podležaščoj hävièy sovsem, libo sijrdyy glavnojh predloženijah.
| Konza miè lähenin jogeh päj, miè kuulin kosken šumun | Lähettyö jogeh päj, miè kuulin kosken šumun. |
| Sendäh kuj miè tièzin hänen povedenijan, miè muga i kačojn häneh. | Tièdäen hänen povedenijan, miè muga i kačojn häneh. |
| Vaj kuj Vanja nägi miuda, hän rubej kerras pagizemah. | Miun nähtyhyö, Vanja kerras rubej pagizemah. |
| Konza miè näjn tovariščua, miè èn vojnut olla sanomatta. | Tovariščan nähtyö, miè èn vojnut olla sanomatta. |
| Hotja oli paha siä, èkskursija jatkoj omua ruaduo. | Kaččomatta pahah siäh, èkskursija jatkoj omua ruaduo. |
Obstojatel'stvennolojn pridatočnolojn predloženijojn vajhtanda deepričastnojl oborotal voj olla vaj sit slučajs, esli glavnojs i pridatočnojs predloženijojs on yksi se že podležaščoj (yksi se že sana libo sen vajhtaja mestoimenija 3-s litsas.
Konza Griša tuli kodih, hän jo èj nähnyt velliè. Kodih tulduo, Griša jo èj nähnyt velliè.
Predloženijojs odnorodnolojn skazuemolojn ke yksi skazuemoj, kudama on vähemmäl samostojatel'noj, voj olla muga že vajhtettu deepričastnojl oborotal. Esli odnorodnojt skazuemojt oldaneh yhtistetty sojuzal, to vajhtaes sojuza i hävièy. Tämän mojzel deepričastnojl oborotal on dejstvijan obstojatel'stvan značenija.
| Pavel pani käet sellän tuaksi i hilljajzeh käveli komnattua myö. | Käzièn panduo sellän tuaksi, Pavel hilljajzeh käveli komnattua myö. |
| Volodja valljasti hevon i lähti meččäh. | Hevon valljastahuo, Volodja lähti meččäs. |
UPRAŽNENIJA 164. Kir'jutakkua teksta, vajhtakkua pridatočnojt predloženijat deepričastnojl oborotaèl siè, kus se voj vaihtua.
1. Konza èmä kondiè nägi ohotnikan, to pièttyj. 2. Myö kebièsti löyvämmä geografičeskojl kartal Ljubojn sijan, esli tièdänemmä sen dolgotan i širotan. 3. Konza kojra otti vajnun zvièris, to lähti juoksemah jal'giè myöte. 4. Kondiè hyppäj bokkah, sendäh kuj pöllästyj tundemattomua kurkan metalličeskojda iändä. 5. Esli kačot korablih lojttona päj, ènzimäjzeksi näet vaj savun i truvan njokan. 6. Konza Puškin loppi litsejn, hän oli začislittu sluužimah inostrannolojn dièlolojn kollegijah. 7. Konza Puškin èli kyläs Mihajlovskojs, hänen luo tuli Puščin. 8. Esli mua on hyvin pehmitetty, vezi pyzyy hätkemmän. 9. Konza myö tulimma kyläh, mejdä jo vuotettih. 10. Sendäh-gu oli pimiè, myö viritimmä tulet.
UPRAŽNENIJA 165. Kir'jutakkua primièrat, vajhtakkua predloženijat odnorodnolojn skazuemolojn ke predloženijojl deepričastnolojn oborotojn ke.
1. Vasja ongitti kalua i kuundeli lindulojn pajatusta. 2. Muamo salbaj ikkunan i hilljajzeh hejttih stuulal. 3. Hyö matkattih i paistih kezäh näh. 4. Bol'noj levièsti avaj sil'mät i kaččoj ikkunah. 5. Hän tuli pertih i kerras rubej pagizemah. 6. Pavel riuhtaj ongiruagas, katkaj varbah tartunuon sijman i hyppäj dorogal. 7. Vanja otti knijgan i rubej lugemah. 8. Lapset lähtièttih peremenal i ruvettih igrajmah.
UPRAŽNENIJA 166. Kir'jutakkua pièni rasskuaza, kuj työ kävyjttä èkskursijal meččäh, muga, čtobì oldas deepričastnojt oborotat.
UPRAŽNENIJA 167. Kir'jutakkua primièrat, vajhtaen deepričastnojt
oborotat pridatočnolojl predloženijojl podčerknikkua sojuzat libo sojuznojt
sanat, ozutakkua (ustno), mittyjstä vidua tejl rojttih predloženijat.
Obraztsa: Kodi ruadolojn lugehuo i vípolnittuo, Fedja lähti progulkal.
Fedja lähti progulkal sen jal'geh, kuj hän lugi i vìpolni kodi ruavot.
1. Kajkkièn začjotojn sdajduhuo myö vellen ke lähtemmä kodih. 2. Valmistuen dokluadah, miè joga päjviä kävin bibliotekkah. 3. Poezdah myöhästyhyö hänel pidi zakažiè mašina. 4. Siul otetun knijgan lugies, miè löyvin tämän zapiskan. 5. Meččäh männes myö projimma ymbäri kahtes lammis.
Tojči pridatočnojt predloženijat voj olla vajhtettu oborotal otglagol'nojn suščestvitel'nojn ke. Tämän mojzet oborotat ollah neobosobljonnojt i zapjatolojl èj èrojteta.
Vajhtanda on mojne: Sojuza kaduou, a glagola muuttuu otglagol'nojksi suščestvitelì1ojksi. Primièraksi: Hyö paistah, čto tulou vihma. Huö paistah vihman tulendah näh.
UPRAŽNENIJA 168. Lugièkkua i ozutakkua obosobljonnojt obstojatel'stvat.
1. Èj lojttona mejs, askelen kahtenkymmenen peräs, sejzoj gruzovoj mašina. 2. Mujstan, miè yhten kerran illal, päjvän laskun ajgah, näjn jarven pesku rannal, hejnikön tagana, istuttih vijzi mustua sorzua. 3. Kezäl, lejbièn uberinnan ajgana, lapset avutetah kolhozal tähkièn keriämizes. 4. Luhtas, kahten mättähän keskes, istuttih vezi linnut. 5. Komnatas, sejnän tagua kuuluj čuasulojn harva löyndä. 6. Ylähänä, kolmannes ètažas, èli miun tovarišča. 7. Èj lojttona, kylän tagana, kuuluj kurgilojn kirrunda.
UPRAŽNENIJA 169. Kir'jutakkua predloženijat, pangua utočnjajuščojt obstojatel'stvat, annettulojh skobkis voprosojh.
1. Kezäl (konza imenno?) kypsenöy vagarmo, i lapset tullah mečäs päj korzinajziènke, täyzièn dušistojda mar'jua. 2. Kezä kanikulojn ajgana (konza imenno?) mejjan pionerat aetah otdìhal lagerilojh. 3. Dnepral (kus imenno?) on stroittu mošnoj èlektričeskoj stantsija. 4. Täs (kus imenno?) rubièu stroiudumah uuzi škol'noj zdanija. 5. Èkskursantat lähtièttih huondeksel (konza imenno?) i terväh (konza imenno?) tuldih juuri kallivon ag'jah. 6. Illal (konza imenno?) mejjan školas liènöy škol'noj večera.
UPRAŽNENIJA 170. Kir'jutakkua predloženijat, pangua piètyndä znuakat.
1. Jarvel kahten sadan metran peräs rannas päj oli suuri suari. 2. Terväh piètäl'dih pihal vorotojn luona kibitka. 3. Kojvulojs keski suol istuttih tedret. 4. Huomej ilda puoleh myö lähtemmä aelemah suksil. 5. Tas plotinan tagana myö ègläj sajmma äjjan suurda kalua. 6. Tuhat yheksä sadua kaksikymmendä nelländenä vuodena vijzitojsta vuotta tuaksi päj kuoli genial'noj rahvahan voždja i učitelja Vladimir Il'ič Lenin. 7. Nellä vuotta tuaksi päj tuhat yheksä sadua kolmekymmendä vijendenä vuodena miè lopijn srednjojn školan i nygöj jo nellä vuotta ruan učiteljana. 8. Ègläj puolen päjvän ajgana mejjan kyläs oli aèroplana. 9. Rauda dorogua myö èj lojttona polustankas matkaj passažirskoj poezda. 10. Suol èj lojttona mejjan kyläs männäh torfan razrabotkat.
Sobranijas, krome kahta mièstä, oldih kajkin. Pajči yhtä zaduaččua, myö rešijmmä viè kolme. Petja, kolmen zaduačan sijas, rešši nellä zaduaččua.
UPRAŽNENIJA 171. Kir'jutakkua teksta i podčerknikkua obosobljonnojt oborotat. Pangua piètyndä znuakat.
1. Krome havu meččiä täs mečäs on kojvuo i huabua. 2. Tänäpäj miè mečäs èn suanut počti ni midä krome yhtä oravua. 3. Miun velli meččä zagotovkojs kahten norman sijas vìpolnjajččou kaksitojsta normua. 4. Nikolaj Ivanovičan sijas tänäpäj ruavol tuli hänen velli. 5. Pajči annettuo ruaduo miè luaijn äjjan mujda ruaduo. 6. Myö vìpolnijmma zadanijan kahten čuasun sijas yhtes čuasus.
1. Yöl tajvahal losnijal i sinizel, myö näjmmä poljarnojn tähten. 2. Kodi kruasittulojn sejnièn ke oli uuličan ag'jas. 3. Doroga virstan kahten peräs lièni suoriè. 4. Lomonosov velikoj Venjan učjonoj kuoli 1766 vuodena. 6. Miun tuatto Petr Ivanovič proizvodstval on stahanovtsa. 6. Kaj vanhat i nuoret daže piènet lapset oldih Stalinan dokluadua kuundelemas krasnojs ugolkas. 7. Istuen divanal Vanja lugi omal perehel gazièttua. 8. Kymmenen askelen ièlleh päj luadihuo myö dogadijmma linnun pezän. 9. Pionerat pajattaen Stalinah näh pajuo matkattih dorogua myöte. 10. Hevon valljastaes Miša sanoj miul lähtendäh näh. 11. Astuen mečäči myö tulimma kodih kahta čuasuo ènne. 12. Udarno ruadaen kolhoza vìpolni kevät kyl'vö ruavot srokkah. 13. Mečäs èj lojttona kyläs mulloj kolhoznikat tavattih narušitelja. 14. Illal jal'geh vihmua myö lähtimmä kalastamah. 16. Èläkkäh vojttamatoj Raboče-krest'janskoj Krasnoj Armija. 16. Mejjan perehes kajkin ollah gramotnojt krome buabuo.
+---------------------------------------------------------------------+ | Pridatočnolojn predloženijojn tijpat | +---------------------------------------------+-----------------------+ | Sopodčinenija | Posledovatelžoj | +----------------------+----------------------+ | | Odnorodnolojtta | Odnorodnolojn | podčinenija | | pridatočnojlojtta | pridatočnojlojn | | | predloženijojtta | predloženijojn ke | | +----------------------+----------------------+-----------------------+ | +------------------+ | +-----------+ | +-------------------+ | | | | | | | | | | | | +------------------+ | +-----------+ | +-------------------+ | | | kuni čtobì | | čto/ | \čto | | kudama | | +-+-+ +-+-+ | /čto| \ | +-+-+ 1 stepeni | | | | | | | +-+-++-+-++-+-+ | | | | | +---+ +---+ | | || || | | +-+-+ | | | +---++---++---+ | | čto | | Kuni valljastettih | Miè nadejčimmos, čto | +-+-+ 2 stepeni | | heboloj, miè tulin | tuuli ajau pil'vet | | | | | pertih, čtobì | čto uuvestah lienöy | +-+-+ | | lebäydyö i lämmitä. | lämmin, čto | | kus | | | progulkal voj | +-+-+ 3 stepeni | | | lähtiè. | | | | | | | +---+ | | | | Myö tulimma meččäh, | | | | kudama oli mojne | | | | sagiè, čto jugiè oli | | | | läbi piästä, i kus | | | | kompasatta vojnus | | | | meččäh yöksyö. | +----------------------+----------------------+-----------------------+
Pavel otti etorožal avajmen i avaj uksen, kudama vedi komnattah, kus sejzottih dvigateljat. Konza rubej vihmumah, myö olimma sagiès kojvu mečäs, kudama äjjal piètti vihmua, kuj zontikka.
2. Odnorodnoloj pridatočnoloj predloženijoj èj èrojteta tojne tojzes zapjatojl, esli net oldaneh yhtistetty soedinitel'nojl sojuzal, kudama èj povtorjajččej.
I miè mujstan, čto miè kyl'min äjjal, čto čuaju èj vojnut lämmittiä miuda i čto miè vièrin muata kyl'mänyönä.
3. Odnorodnoloj pridatočnoloj predloženijoj èrojtetah tojne tojzes točkal zapjatojn ke, esli net oldaneh omua sostuavua myö složnojt, osobenno esli nijs jo oldaneh zapjatojt.
O, esli-gu miè olizin živopistsa, miè čudno izobrazizin
yön kajken prelestin! Miè izobrazizin, kuj maguau kaj
mirgorod; kuj lijkkumatta kačotah häneh luvuttomat
tähtet; kuj nägyvä hilljavus oglaisajčeh kojrièn lähizel
i lojttojzel haukunnal... (G.)
Esli-gu vojzin sanojl kajken sanuo, miè ozuttazin mečän
kaunehuon. Miè ozuttazin, kuj kaunis on vihanda meččä; kuj
vihannat lehtet lepetetäh viènol tuulel; kuj kivilöjn
keskes čurčettau ojajne; kuj kägi kukkuu kuuzen oksal; kuj
harmua kondiè projdiu rodžizennan ke mečäs läbi.
UPRAŽNENIJA 173. Lugièkkua i opredelikkua pridatočtnolojn predloženijoin otnošenija glavnojh predloženijah i tojne tojzen ke.
1. Konza Makar kaččelihes, hänel ozuttauduj, čto pimiè tajga iče pagenou tuaksi päj. 2. Miul ozuttihes, čto myö lennämmä mäen al i čto kučeri jo puolilleh kuaduj. 3. Mujstutti Kaštanka, čto pitkinä talvi ildojna, konza stoljari struugaj libo lugi iäneh gazièttua, hänen pojga Fedjuška ajna igrajčči hänen ke. (Čeh.) 4. Siè, kus ènne matkaj loppumatoj ravnina i loppumatta talvel vonguj tuuli, nygöj nostah taivahah gigantskojt truvat. 5. Kajken yön Vasilisa Egorovna èi vojnut ujnota i ni kuj èj vojnut dogadièkseh, mi bo mojne vojs olla hänen ukol piäs, mih näh hänel èj sua tièdia. (P.). Ambulatorijas, kus bol'noloj prinimajčči vanhin fel'dšari, Lenal sanottih, čto doktor on operatsijua luadimas, no terväh piäzöy. 7. Ottamatta vnimanijah sen, čto läheni ilda, čto illal liènöy vihma, čto hän vièrahal jarvel vojs yöksyö i čto èj puutu ajganah naznuačittuh kohtah, hän yksin lähti soudamah venehel.
UPRAŽNENIJA 174. Kir'jutakkua i pangua piètyndä znuakat.
1. Jo läheni ilda. Miè juoksin uuliččua myöte kuj kuulustin
čto miuda kučutah. 2. Miul ozuttauduu čto konza meri
šumiu sen šuminnas kuuluu bodroj muzìka. 3. Miè mujstan kuj
myö juoksimma meččiä myö kuj vihellettih bul'kat kuj bul'kil
katkatut oksat kirvojldih muah kuj myö piäzimmä läbi
tuh'jolojs. (Garš.) 4. Illal konza vähäjzel hilleni lapset
lähtièttih pristanil čtobì kaččuo parohodojn tulendua.
5. Miè virujn i kuundelin kuj ajna ènämmäl humizou kodi
kuj puaksuh alahana räšketäh ukset i kuj äjja kävelläh. 6. Miul
ozuttihes čto konza hän sanoj omua soznajčendua iäni hänen
särizi. 7. Miè rubejn kuundelemah i miul ozuttihes čto tojzes
joven rannas päj kudama täs kohtas oli ylen kajda kuuluu
ostorožnoj kab'jojn koputanda. (Kor.) 8. Esli vraga ruohtinou
narušiè Sovetskojn Sojuzan svjašennojt granitsat to mejjan
Krasnojn Armijan vägeh mejjan doblestnojn avijatsijan vägeh mejjan.
doblestnojn sovetskojn voenno-morskojn flotan vägeh myö
yhtistämmä kaj moral'nojn i političeskojn edinstvan sada
sejččemenkymmenen millionajzen Sovetskojn Sojuzan rahvahan
väet i gorja liènöy sil ken ruohtinou narušiè Sovetskojn
Sojuzan, granitsat se ispìtajččou ičen piäl gigantskojn i
vojttamattoman Sovetskojn rahvahan edinstvan väen!
(Ždanov: Agitatoran bloknotas N. 3 1933 v.)
UPRAŽNENIJA 175. Kir'jutakkua i pangua znuakat. Razberikkua predloženijojn sostuava.
Puolen päjvän ajgana pimevys sagoi sih sah (1), čto se nägyj lähil ičes (2), no se èj ollut savu (3), sendäh-gu èi pahninut palanuol. (4) Tämä predloženija on luaittu kahtes, sočinennojs sojuzojn vuoh, predloženijas (1,3) no molemmis nämis predloženijojs on oma podčinjonnoj predloženija (2,4). Tämän predloženijan shema on:
+----------------+ +----------------+
| 1 predloženija +----+ 3 predloženija |
+--------+-------+ +--------+-------+
| |
| |
+--------+-------+ +--------+-------+
| 2 predloženija | | 4 predloženija |
+----------------+ +----------------+
Složnojs predloženijas sopodčinjonnojt i posledovatel'nojt podčinjonnojt pridatočnojt predloženijat vojjah olla tojne tojzen ke sočetanijas.
Hotja ajga (1), kudamas hyö (Čičikov i Manilov) ruvetah projdimah sinčojda, perednjojda i stolovojda (2), on i lyhyöhkö (1), no opimma (3), èmmä-go èhti kuj tahto sil pol'zujjakseh i sanuo kuda-midä koin izändäh näh (4). Tämän predloženijan shema on:
+-----------------+
| 3 predloženija |
+--+-----------+--+
| |
+-------------+--+ +--+-------------+
| 1 predloženija | | 4 predloženija |
+--------+-------+ +----------------+
|
+--------+-------+
| 2 predloženija |
+----------------+
UPRAŽNENIJA 176. Razberikkua annettulojn predloženijojn sostuava.
1. Meččä, kudamah miè tulin, oli ylen puaksu i gluhoj, muga čto miè truudan ke piäzin sijah sah, kunne langej ammuttu lindu. 2. Esli Čičikov ollus kuunnellut, to tijjustanus ajjan podrobnostiè, kuuluiè lično häneh; no hänen mièlet muga oldih zaimitut omal predmiètal, čto vaj yksi vägevä juryn isku zastuavi händä nouzemah i kaččomah ymbäri ičes; kaj tajvas oli pejttynyt pil'vil, i pölykäs počtovoj doroga oli brizgutettu vihman pizarojl. (G.) 3. Èmännän sanat oli keskustettu kummallizel šohizennal, muga čto gostja ènzimäj i hämmästyj: šumu pohodi sih, esli-gu kaj komnatta olis täytetty madolojl; no, kačahtahuo ylähäksi, hän alevuj, sendäh-gu smekni, čto sejnä čuasulojl tuli himo lyyvä. (G.) 4. Lehti kojvulojs oli viè počti vaj vihanda, hotja nägyvästi jo harmavuj; vaj kuda-kus sejzoj yksi, nuori, kaj ruskiè libo kaj kuldajne, i hyvä oli kaččuo, kuj se jarko lepetti päjväjzes, konza sen sugahat vuottamatta piästih läbi puaksus hiènolojn oksièn verkos, vaj-gu pesty losnijal vihmal.
UPRAŽNENIJA 177. Kir'jutakkua teksta i pangua znuakat.
I konza kirikkölöjn kellot kučuttih molitul nijen vaskizet iänet mändih levolojl väettöminä hävittih kajdojh kodilojn keskuččojh.
Koit oldih ylen suuret i puaksuh kaunehet ihmizet iminkummajzet i ajvin ničtožnojt huondekses ildah sah hyö sinne tänne sydeldih kuj harmuat hijret juoksendeldih kajdajziè viäräččylöj linnan uuliččoj myö i ahnahil sil'mil èčittih yhtet – lejbiä tojzet – vesseliä èrähät – sejzoen tièšuarojl vihajzesti i tarkah sledittih čtobì sluabojt njurgumatta kuunneldas vägeviè. Vägevinä pièttih bohattoj uskottih čto vaj dengat annetah ristikanzal valda i vällä. Kajkin tahtottih piästä valdah sendäh čto kajkin oldih rabojna bohatojn èlot kyndžittih sil'miè i nostatettih köyhièn vihua ni ken èj tièdänyt parembua muzìkua mi gu kullan helizendä i sendäh jogahine oli tojne tojzel vihanièkka a kajkkièn izändänä oli žestokosti.
Tojči linnan piäl pajstoj päjväjne no èlos ajvin oli yhten pimevys i ihmizet oldih – kuj kuvahajzet. Yöl hyö viritettih palamah äjja vesseliè tuliloj no silloj uuličojl mändih näl'gähizet najzet myömäh dengah omua armahutta kajkkièl päj tuli nenäh kajken luadujzen syömizen razvajne duuhu i joga kohtas vajkkane i ahnahasti navyttih näl'gahizièn vihajzet sil'mät a linnan piäl hilljajzeh lekuj ozattomuon tupehtunut ohkeh i sil èj ollut vägiè killjahtuakseh ravièh iččeh näh. (M.G.)
UPRAŽNENIJA 178. Kir'jutakkua otrìvka i pangua znuakat.
Kajkin èlettih atkalah i trevogas kajkin oldih vihanièkat i viärät vaj harvat čuvstvujdih iččiè ojgièlojksi no hyö oldih grubojt kuj žijvatat net oldih kajkis žestokojmbat...
Kajkin tahtottih èliä i ni ken èj maltanut ni ken èj vojnut vällinäjzenä matkata omièn himolojn dorogoj myöte i joga askel budušojh päj tahtomatta vägeh pani kiänäl'dämähes nastojašojh èlokseh a se luil i vägevil ahnahal čudovišan kopčil piètti ristikanzan dorogal i imi omih tarttuih sebävölöjh.
Ihmine tuskas i kummastellen väettömänä sejzattelih iminkummajzen irvistetyn èloksen lijčan èdeh. Tuhanzil avuttoman-igävil sil'mil se kaččoj hänel sydämeh i kyzyj midä-ollou – i silloj kuoldih sydämes budušojn svetlojt obrazat i ristikanzan väettömyön ohkeh kadoj èloksen muokattulojn orbolojn i kur'ièn vojhkehièn i iänièn segavah horah. Ajnos oli atkala ajnos trevoga prosto strašno a ihmizièn ymbäri kuj tjur'mä lijkahtamatta sejzoj vastustaen päjväjzen èläviè sugahiè tämä uurakko pimiè linna tyl'gièn pravil'nojt kivi tukut kudamat lajnattih kiriköt.
I èloksen muzìka oli duavitun kivun i vihan vojhkeh pejttonajzen vihan hilljajne šupetus žestokostin grozava haukunda nasilijan magièhimojne vingeh... (M.G.)
Komnatan čuppuh lattièl oli pandu tukku sidä mi on pahembi i mi èj ole dostojnoj virumah stolal. Midä imenno oli tukus reššiè oli vajgiè sendäh-gu pölyö oli sen piäl sen verda čto kajkkièn käet ken vaj koskettuj tukkuh lièttih perčatkojn mojziksi kajkkiè zametnojmbana nägyj siè päj katkennuon puu lab'jan palajne i kengän vanha poh'ja. Ni kuj èj suanus sanuo čtobì täs komnatas èläs èlävä suščestva esli-gu sidä èj ozutannus vanha piètty kolpakka kudama viruj stolal. Kuni hän kaččeli kajkkiè strannojda porjadkua avauduj bokovoj uksi i tuli se suamoj ključnitsa kudaman ke hän vastauduj dvoral. No sit hän nägi čto kajkkiè teriämbi tämä oli ključnikka a èj ključnitsa ključnitsa po krajnej mere èj brejče pardua a tämä sidä brejčči i ozuttih čto ylen harvah sendäh-gu kaj hänen leuga pohodi provolokas luaittuh ščjotkah mittyjzel čijstitäh konjušis hebojloj. (G.)
UPRAŽNENIJA 180. Kir'jutakkua i pangua piètyndä znuakat.
1. Leninan unohtumatoj obraz rubièu èlämäh vuozisadoj. Tämän genial'nojn voždjan obrazan zamečatel'no risujčči tov. Stalin Moskovan linnan Stalinskojn okrugan valliččijojn predvìbornojs sobranijas: "Izborateljat rahvas dolžnì trièbujja omis deputatois čtobì hyö jiädäs omièn zaduačojn korgevuol čtobì hyö omas ruavos èj laskeuduttas političeskolojn obìvateljojn urovnjah sah čtobì hyö jiädäs leninskojda tijppua političeskolojn dejateljojn postal čtobì hyö oldas mojzina že jasnolojna i opredeljonnolojna dejateljojna kuj Lenin čtobì hyö oldas mojzinaže varuamattomina bojus i bespošadnolojna rahvahan vragoj vastah mittyjzenä oli Lenin čtobì hyö oldas svobodnojt kajken mojzes panikas... konza dièlo algau osložnjajmahes i gorizontal risujččehes mittyjne tahto opasnosti čtobì hyö oldas muga že svobodnojt kajkes luadujzis panikan kuj oli svobodnoj Lenin čtobì hyö oldas mojzet že mudrojt i kijrehtämättömät složnolojn voprosojn rešenijas kus pidäy olla jogapuoline orientatsija i kajkinpuoline kajkkièn pljusojn i minusojn učjotta mittyjzenä oli Lenin čtobì hyö oldas muga že pravdivojt i čestnojt mittyjzenä oli Lenin čtobì hyö muga že ljuubittas omua rahvasta kujn ljuubi händä Lenin".
2. Leninua èj ole no èlos ollah hänen zaviètat èlos on hänen dièlo podhvačennoj hänen slavnolojl učenikojl i soratnikojl.
3. Leninan znamjua korgièl pidäy muailman piäl Stalin velikoj Leninan dièlolojn jatkaja sohranivšoj pačkajmattomana vojttamattoman leninskojn učenijan i razvivšoj sen ièlleh päj.
4. Stalinan nimi Leninan nimen rinnal proiznosihes veličajšojn ljuubinnan i nadeždan ke kajkkièn mualojn rahvahal.
5. Stalinan nimiè kuj Leninan nimiè vihatah kaj mejjan partijan vragat kaj rahvahan vragat kaj mirovojn proletariatan vragat sendäh čto Stalin kuj i Lenin andoj kajken oman èloksen bor'bas buržuazijua vastah kajkkiè sen podloloj najmitoj vastah bor'bas rahvahan èksploatatsijan al päj osvoboždnijas kajken čelovečestvan ozan puoles.
Oman vojttamattoman partijan rukovodstvan al genial'nojn
voždjan tov. Stalinan rukovodstvan al mejjan velikoj sovetskoj
rahvas rubièu i ièlleh päj mänemäh leninskojda dorogua
myö ièlleh i ièlleh uuzih kommunizman slavnolojh vojttolojh.
(Agitatoran bloknotas N. 1, 1933 str. 26–27–28).
UPRAŽNENIJA 181. Kir'jutakkua predloženijat i pangua piètyndä znuakat. Ob''jasnikkua nijen upotreblenija.
1. Konza Nehljudov läheni krest'juanojn luo häi muga smuttiuduj čto kodvan èj vojnut ni midä sanuo. (L.T.) Suuvon rešenija oli prijmitty èj sendäh čto kajkin soglasittihes a sendäh čto kajkin väzyttih i kajkil himojtti teriämbi piästä. (L.T.) 3. Konstantin èj löydänyt ičel sijua i èj tièdänyt mittyjne ottua mièli i midä ruadua čtobì èj lähtiè mièlilöjn äjjuös päj. (Čeh.) 4. Kodvan kuuluj kuj Konstantin astuj sinne kus pil'ketti tulut čtobì sanella vièrahil ihmizil omah ozah näh. (Čeh.) 5. Kajkkina näminä päjvinä sejzoj se neobìčajnoj sygyzy siä konza alahana olija päjväjne lämmittäy lämmembi keväjstä päjväjstä konza kaj losniu puhtahas vozduhas konza rynnäs luenou i huogauduu työndäen iäre sygyzyjstä vozduhua. (L.T.) 6. Pantelej rasskazìvajčči čto olluona ajgana konza viè èj ollut rauda dorogoj häi aeli obozojn ke Moskovah i Nižnjojh Novgorodah. (Čeh.) 7. Kaštankal ozuttihes čto hän jo ammuj matkuau hänel jal'geh i ihastelehes čto hänen èlos èj pièttynyt ni yhteksi minuutaksi. 8. Konza P'er zorjal nägi pölykkähäl hejnäl kyl'mänyön kastièn nägi Vorob'jovolojn mägilöjn korgièt kohtat konza kuulusti svièžojn vozduhan kosketuksen i kuuli Moskovas päj piäliči peldolojs lendäièn njuakojn iänet i konza sen jal'geh päjväjzen reuna ozuttihes pil'vièn keskes hän čuvstvujčči uutta neispìtannojda hänel ihastusta.
a) Sana-sanah (bukval'no) ilmaj mittystä tahto muutosta, a muga kuj sanoj pagizija. Miul tovarišča sanoj: "Miè tahton lähtiè siun ke." Miul sanottih: "Siun luo ken liènöy kävyj." Lenin sanoj: "Ken èj rua, se èj syö." Stalin sanoj: "Kadrat rešajjah kajken."
b) Èj sana-sanah (èj bukval'no) kuj sanoj pagizija, a muutetus formas: Tovarišča sanoj miul, čto hän tahtou lähtiè miun ke. Miul sanottih, čto siun luo ken liènöy kävyj. Lenin sanoj, čto ken èj rua, se èj syö. Stalin sanoj, čto kadrat rešajjah kajken.
Vièrasta paginua, kudama on annettu bukval'no, muuttamatta, sanotah prjamojksi paginaksi. Vièrasta paginua, kudama on annettu muutetus formas, sanotah kosvennojksi paginaksi.
1. Esli prjamoj pagina on avtoran sanojn jal'geh, to sen ièl pidäy panna dvoetočija: Maksim Gor'kij sanoj: "Esli vraga èj andauvu, händä hävitetäh." Vorošilov sanoj: "Krasnoj Armija suščestvujččou èj napadenijua varojn, a napadajuščolojn loppuh sah i jiänöksettäh hävittämistä varojn."
2. Esli prjamoj pagina on avtoran sanojn ièl, to sen jal'geh pidäy panna zapjatoj i tire: "Velga maksul on kaunis", – sanoj hän, iskien i lipistellen sil'miè. (P.) "Konza ruado on udovol'stvija, èlos on hyvä! Konza ruado on objazannosti, èlos on rabstva", – sanoj M. Gor'kij.
Esli prjamoj pagina soderžiu ičes voprosan libo vosklitsanijan, to zapjatojn sijah pidäy panna voprositel'noj libo vosklitsatel'noj znuakka: "Ken tuli pertih?" – kyzyj hän tovariščal. "Vot myö i kois!" – rubej kirgumah Kolja.
3. Esli avtoran sanat ollah prjamojn paginan keskes, to voj olla tämän mojsta kolme slučajda:
a) Esli prjamojn paginan juannan sijas èj pidäs olla ni mittyjstä znuakkua, libo pidäs olla zapjatoj, točka zapjatojn ke, dvoetočija, to avtoran sanat èrojtetah zapjatolojl i tirel molemmis puolis päj: "Kuundele, Arhippa, – sanoj Dubrovskij, olduo vähän ajgua vajkkani, – èt dièluo siè luadinut." (Avtoran sanojtta tämä vojs olla nenga: Kuundele, Arhippa: èt dièluo siè luadinut.) "Anna kujvau, – sanou počči, – ni čut' miuda se èj trevoži." (Avtoran sanojtta tämä voj olla nenga: Anna kujvau: ni čut' miuda se èj trevoži.) "Èj, – sanou, – midä miè näjn, sidä ènämbi jo èn näe." (Kr.) (Avtoran sanojtta tämä voj olla nenga: Èj, midä miè näjn, sidä ènämbi jo èn näe.)
b) Esli prjamojn paginan juannan kohtas pidäs olla točka, to avtoran sanojn ièl pidäy panna zapjatoj i tire, a avtoran sanojn jal'geh – točka i tire; prjamojn paginan tojne čuasti pidäy zavodiè zaglavnojs bukvas. "Miè opastan Švabrinan, – sanoj grozno Pugačev. Hän tiijustau, kus miun luo voj samovol'ničajja i obižaija rahvasta." (P.) (Avtoran sanojtta tämä voj olla nenga: Miè opastin Švabrinan. Hän tijjustau, kuj miun luo voi samovol'ničajja i obižajja rahvasta.)
v) Esli prjamojn paginan juannan kohtas pidäs olla voprositel'noj libo vosklitsatel'noj znuakka, to avtoran sanojn ièl pidäy panna net že znuakat i tire, a avtoran sanojn jal'geh pidäy panna točka i tire. Prjamojn paginan tojne čuasti pidäy zavodiè zaglavnojs bukvas: "Midä hyö kijstetäh? – kyzyj grubojl iänel Miša. – Vaj, miul sih pidäy segauvuo?" (Avtoran sanojtta tämä voj olla nenga: Midä hyö kijstetäh? Vaj miul sih pidäy segauvuo?) "Ken miun rahvahis ruohtiu obižajja armojttomua? – rubej kirgumah hän. – Olgah hänel hot' äjja mièl'dä piäs, a miun suuvos èj ujdi." (P.) (Avtoran sanojtta tämä voj olla nenga: Ken miun rahvahis ruohtiu obižajja armoittomua? Olgah hänel hot' äjja mièl'dä piäs, a miun suuvos èj ujdi.) "Tulgua tänne! – kirguj Miša. – Myö lähtemmä tojsta dorogua myöte." (Avtoran sanojtta tämä voj olla nenga: Tulgua tänne! Myö lähtemmä tojsta dorogua myöte.)
5. Esli prjamoj pagina on annettu kuj pagina kahten libo monièn ihmizièn (dialog), to joga sobesednikan pagina pidäy panna kavìčkojh i èrojttua tojzièn litsojn paginas tirel: "Terveh siul, briha miès." – "Astu hän ièlleh!" – "Ylen jo groznoj siè olet, kuj miè kačahtan! Kus päj halgojzet?" – "Mečäs päj, tièttävä. – tuatto, kuulet, lejkkuau, a miè nijdä vejan!"
Hudožestvennojn literaturan proizvedenijojs dialoga kir'jutetah obìčno nenga, čto joga pagizijan pagina ajna pidäy zavodiè uuvel stročkal i zaglavnojs bukvas, paginan ièl pidäy panna tire, a kavìčkoj èj panna. Naprimer:
Ermolajn, Vladimiran i strannojn ihmizen, prozviščan
ke Sučok, tulenda – keskusti miun mièlet.
Sučok palljahin jallojn, ruven jallikäs i tukat joršilleh,
ozuttih kuuvenkymmennen igähizeksi otstavnojksi dvornikaksi.
– On-go siul veneh? – kyzyjn miè.
– On veneh, – sanoj hän unnakol i kähizijal iänel, – da ylen on paha.
– A mindäh?
– Halgejli; da typpièt ragolojs pakuttih.
– Suuri kumma! – virki Ermolaj. – kuabièl vojbi typitä.
– Tièttäväjne, vojbi, – yhtyj paginah Sučok.
– Da, ken siè olet?
– Bajarin kalanièkka.
– Kuj-bo siè olet kalanièkka, a veneh siul èj ole porjadkas?
– Da mejjan joves ni kalua èj ole. Kala èj suvajče suo ruozmetta, –
važno sanoj miul meččänièkka.
Esli avtora omah paginah pannou vièrahiè sanoj i täyziè predloženijoj, to tämän mojzet sanat i vìraženijat ajna pidäy panna kavìčkojh. Kavìčkojh muga že pidäy panna sanat, kudamat ollah upotrebitut ironijan ke:
Zapadas päj vijzipiähine Beštu sinjojttau, kuj "burjan levitetty jal'gimäjne tuučča." (L.) (Kavìčkojh pannuot sanat Lermontov on ottanut Puškinan stihotvorenijas päj "Tuučča".)
Hän muga "hyvin" pajatti, čto kajkin korvat salvattih.
Sana "hyvin" on pandu kavìčkojh sendäh, čto se on upotrebittu
ironičeski.
UPRAŽNENIJA 132. Lugièkkua upražnenijat, ozutakkua prjamoj pagina i opredelikkua sen sija avtoran sanojn otnošenijua myöte. Ob''jasnikkua piètyndä znuakat. Ozutakkua kosvennoj pagina.
1. "Kuj mejl olla? – kyzyjn miè Ermolajl." (T.) 2. "No liènöy, tijjat-go siè tämän, prijuateli, ruavon? – rubej Vas'ka hauvil sanomah. – Kačo, kuoma, čtobì èj osramièkseh: èj duarom sanota, čto dièlo muasteriè varuau." (Kr.) 3. "Sejzatukkua, vellet, sejzatukkua! – ringuu martìška. – Vuotakkua! Kuj muzìkal männä? Ved' työ èttä muga istu." (Kr.) 4. "A mujstat Vasjua?" – igävästi lizäj Kostja. (T.) 5. "Miè – parembi jallaj mänen", – sanojn miè. 6. "Èläkkäh kajkkièn mualojn ruadaja rahvas!" – kirgaj Pavel. 7. "Hyvä siä huomej liènöy," – sanoj hän, kaččoen sel'gièh tajvahah. 8. "Ken on vägevä vozduhas, – sanoj tov. Vorošilov, – se on voobše vägevä." 9. "Miè komandujmah tulin, – zajavi Čapaev, – a èj bumuagojn ke vozimahes." (Furm.)
UPRAŽNENIJA 183. Lugièkkua teksta, ozutakkua prjamoj pagina i opredelikkua sen sija avtoran sanojn otnošenijua myöte. Rasskažikkua tämä ustno.
UPRAŽNENIJA 184. Kir'jutakkua i pangua piètyndä znuakat, kudamiè täs èj täyvy.
1. Lojttona-go on viè kreposti kyzyjn miè omal jamšikal. Èj lojttona vastaj hän vot jo nägyy. 2. Midä siè èt aja kyzyjn miè jamšikal tirpamatta. Da midä ajua vastaj hän lähtien besedkal päj i muga jo tulimma: dorogua èj ole i pimiè ymbäri. 3. Miè rubejn händä čakkuamah. Savel'ič hänen puoles zastuppihes. I himo oli èj kuunnella händä sanoj hän tuskeuvuksis Kiändynyzit-gu postojalojl dvoral juonnuzit čuajun muannuzit huondekseh sah burja hillennys lähtizimmä ièlleh. Kunne kijrehtämmä? Esli kuj svuad'bah! 4. Kus on vožatoj kyzyjn miè Savel'ičal. Täs vaše blagorodiè vastaj miul iäni ylähän päj. 5. Vožatoj miun lippaj sil'mäl i vastaj pogovorkal ogorodas lendelin lijnan sièmeniè njuokijn; havahutti buabuška kivel da sijriči. 6. A kuule siè Vasilisa Egorovna vastaj Ivan Kuz'mič miè olin zajmittu službal saldattajziè opastin. 8. Pugačev kačahti švabrinah i sanoj nagron ke hyvä siul on lazaretta. Sijt läheni Mar'ja Ivanovnan luo sano miul golubuška min periä siuda ukkos nakazìvajččou mil siè hänen iès tulit viäräksi. Miun ukko povtori hän hän miul èj ole ukko miè ni konza èn rojte hänen akaksi i parembi rešin kuolla i kuolen esli miuda èj piästettäne. 9. Pugačev grozno kačahti Švabrinah päj. I siè ruohtijt miuda muanittua sanoj hän tijjat-go siè bezdel'nikka midä siè nygöj maksat? (P.)
1. Esli prjamoj pagina on povestvovatel'noj predloženija, to sen muuttaes kosvennojksi paginaksi liènöy dopolnitel'noj pridatočnoj predloženija sojuzan ke čto.
Prjamoj pagina: Vožatoj tuli i sanoj: "Kolmannen zvenan sobranija liènöy huomej."
Kosvennoj pagina: Vožatoj tuli i sanoj, čto kolmannen zvenan sobranija liènöy huomej.
2. Esli prjamoj pagina vìražajččou käskennän libo pros'ban povelitel'nojn naklonenijan formas, to tämä prjamoj pagina vajhtuu pridatočnojl predloženijal sojuzan ke čtobì: povelitel'noj naklenenija vajhtuu uslovnojl, obrašenija liènöy pridatočnojn predloženijan podležaščojksi.
Prjamoj pagina: "Zajmikkua, tovariščat, sijat", – sanoj predsedatel. "Tule, Jaša, tulen luo," – sanoj dièdjo.
Kosvennoj pagina: Predsedatel' sanoj, čtobì tovariščat zajmittas sijat. Dièdjo sanoj, čtobì Jaša tulis tulen luo.
3. Esli prjamoj pagina on voprositel'nojna predloženijana, to kosvennojs paginas liènöy kosvennoj voprosa, t.s. pridatočnoj predloženija voprositel'nolojn sanojn ke ken, mi, mittyjne, kus i m.i. libo častitsan ke go.
Prjamoj pagina: Miè kyzyjn: "Kuj miul reššiè tämä zaduača?" "Terväh tulou poezda?" – kyzyjmmä myö dežurnojl.
Kosvennoj pagina: Miè kyzyjn, kuj miul reššiè tämä zaduača. Myö kyzyjmmä dežurnojl, terväh-go tulou poezda.
4. Esli prjamojs paginas ollah mestoimenijat i glagolojn ličnojt format, to kosvennojs paginas net upotrebljajjahes kuj vièras pagina, a èj sen, kenen on pagina.
Prjamoj pagina: "Miè komandujmah tulin, – zajavi Čapaev, – a èn bumuagojn ke voziudumah". Työ sanojtta: "Myö nepremenno tulemma sobranijah." Miul kir'jutettih: "Siul pidäy olla valmehena joga minuuttua lähtemäh: siuda kučutah telegrammal."
Kosvennoj pagina: Čapaev zajavi, čto hän komandujmah tuli, a èj bumagojn ke voziudumah. Työ sanojtta, čto työ nepremenno tuletta sobranijah. Miul kir'jutettih, čto olla valmehena joga minuuttua lähtemäh: miuda kučutah telegrammal.
No èj sua joga prjamojda paginua muuttua kosvennojksi paginaksi. Primièraksi: Prjamojda paginua, kudamas on äjja meždomenijoj, vvodnoloj sanoj, obrašenijoj i ustnojn paginan harakternoloj sanoj i oborottoj, sovsem èj sua muuttua kosvennojksi paginaksi. Naprimer, tädä prjamojda paginua èj sua muuttua kosvennojksi paginaksi: "T'fu siè propasti! – burbetti hän (Ermolaj), syl'gien vedeh: – Mittyjne okazija! A kaj siè, vanha čorta! – lizäj hän suutuksis, kiändyen Sučkah päj: – mittyjne tämä siul on veneh".
UPRAŽNENIJA 185. Muutakkua prjamoj pagina kosvennojksi paginaksi.
1. "Èn rubiè miè gospodskojda ruaduo ruadamah, èn kumardu gospodojl", – tverdi Mavruša. (S-Š.) 2. "Èj, ènämbiä kahta rubljua miè èn voj andua", – sanoj Čičikov. (G.) 3. "Läkkä vaj L'govah, – sanoj miul yhten kerran Ermolaj, – myö siè ammumma linduo." (T.) 4. "Siè äjjal olet viärähine miun iès, – jatkoj hän (Pugačev), – no miè prostijn siun sendäh, čto siè luaijt miul uslugan, konza miul pidi pejtelläkseh omis vragojs." (P.) 5. "Samovuara on valmis, – sanoj hän miul muhelojttaen. – Läkkä čuajuo juomah." (T.) 6. "Mängiä dvoriè myöte, – sanoj hejl Dubrovskij, – tejdä èj piè." (P.) 7. "Hevot ollah valmehet", – sanoj tullut smotritelja. (P.) 8. "Kus siè olit, Miša? – kyzyj Kirila Petrovič. – Èj-go puuttunut siul vastah Deforž?" (P.) 9. "Myö tijjammä, min puoles myö toruamma", – paistih rabočojt. 10. "Siè rešit tämän zaduačan?" – kyzyjn miè tovariščal.
UPRAŽNENIJA 186. Muutakkua kosvennoj pagina prjamojksi paginaksi.
1. Brigadira tuli i sanoj, čto tänäpäj illal liènöy obšoj kolhozan sobranija. 2. Stolan tuaksi tulduo predsedatel' sanoj, čto sobranija on avattu. 3. Velli sanoj tovariščal, čtobì hän tulis tänäpäj hänen luo. 4. Myö kyzyjmmä pionervožatojl, terväh-go lähtemmä èkskursijal. 5. Griša sanoj, čto hän lähtöy opastumah, a èj lodìrničajmah. 6. Meteorolog sanoj, čto huomej nepremenno liènöy pouda siä. 7. Kolhozan predsedatel' sanoj, čto kyl'vön nepremenno lopimma srokkah. 8. Miul kir'jutettih, čto tänäpäj pidäy tulla sobranijah: miè rubièn dokluadua pidämäh.
Hän juokseldi i avaj veräjn i Pavel èj sovsem uverenno lähti hänel jal'geh. Työ ljuubitta lugiè knijgoj kyzyj hän konza hyö istuuvuttih muah kajvetun stolan tuaksi. Ajjal ljuubin vesel'dyj Pavel Mittujne lugièttulojs knijgojs tejl kajkkiè ènämmäl mièllyttäy Pavel duumajttuo vastaj Džuzeppa Garibal'di Džuzeppe Garibal'di kohendi Tonja Tejl ylen mièllyttäy tämä knijga da miè sidä kuuzikymmendä kaheksa vìpuskua luvin joga polučkas ostan vijzin palojn Vot oli miès Garibal'di vosklitsanijan ke sanoj Pavel Vot geroj Sen miè èllennän Min verda hänel pidi torata vragojn ke a ajna hänen vojtto oli Kajkkiè mualoj myö ujdeli Èh esli bì hän nygöj olis miè häneh tartuzin hän ičen luo kompanijah masterovoloj keräj i ajna keyhièn puoles löjhes Tahtotta miè tejl ozutan mejjan bibliotekan sanoj Tonja i otti händä käes Nu èj kodih miè èn lahte jurkästi otkuažijhes Pavel Midä työ uprjuamittokseh ili varuatta Pavel kačahti omih palljahih jalgojh olijojh lijas i kubavutti tagarajvuo A miuda muamo libo tuatto èj aeta siè päj lykäkkiä lopuksi nuat paginat ili miè lopullizesti tuskeuvun sanoldi Tonja Midä-bo Lešinskij ičen luo kodih èj laske kuhnjal besedujččou mejjan vellen ke Miè hejjan luo kävyjn yhten dièlon täh ga Nelli daže komnattah èj laskenut naverno čtobì miè hejl kovriè èn portis čorta händä tièdäy muhahti Pavka Läkkä läkkä hän otti händä olgupiälöjs i družeski jahkäj balkonal vedähyö händä stolovojs pojkki komnattah kus oli suuri dubovoj škuappa Tonja avaj dvertsat Pavel nägi monda sadua kniigua sejzoiè rovnolojna riädylöjnä i porazihes nägemättömäl bogatstval. (N.O.)
Stalinskoj Konstitutsija on suamoj demokratičeskoi konstitutsija kogo muailmas. Sotsialističeskoj stroitel'stva stalinskolojn pjatiletkojn vuozina ohvatti mejjan rodinan hozjajstvennojn i kul'turnoin stroitel'stvan kaj puolet. Vanja opastuu sredneis školas. Läkkä kodih. Lope ruado.
Primečanija: Točka pannah tože sočinitel'nolojn sojuzoin i, a, no ièl, esli nijs zavodinnehes samostojatel'noj predloženija. Myö rešimmä männä meččiä myöte. No täs mečäs voj terväh yöksyö. Čelkaš muhelojttaen kačahteli häneh (Gavrilah). A gavrila jo uuvestah nyhtäj ajrot i soudi... Oli rešitty huomej lähtiè èkskursijal. I kajkin kahten čuasun ajgah oldih keräyvytty pihal.
1. Voprositel'nojn predloženijan loppuh. Konza siè tulet mejl? – Olit-go siè, Vanja, kinos? – kyzyj Griša.
Primečanija: Esli složno podčinjonnojs predloženijas voprosa on pridatočnojs predloženijas, to kaj predloženija èj ole voprositel'noi i voprositel'nojda znuakkua èj piè panna (kosvennoj voprosa).
Kyzykkiä hänel, kunne hän mänöy. Miè èn tijja, oli-go egläj vihma.
1. Vosklitsatelnolojn predloženijojn loppuh. Èlos on jo uuzi! Èlos on jo tojne! Vot on miès! Kajkkièn mualojn proletarijat, yhtykkiä!
2. Predloženijojn loppuh, kudamat vìražajjah käskendiä libo pros'bua, esli nijdä sanottaneh vosklitsatel'nojl intonatsijal. "Vuota! vuota miuda!" – kirguj ken liènöy bokas päj. "Tule! tule teriämbi tänne!" – kirguj Miša Vanjal. "Käet ylähäksi!" – kirguj pograničnikka rajan narušiteljal.
3. Jal'geh obrašenijoj, meždometijoj, a muga že jal'geh sanojn da i èj, kudamat ollah predloženijan allus i esli nijdä sanottaneh vosklitsatel'nojl intonatsijal. Tovariščat! Vìborat SSSR-n verhovnojh sovièttah – se on Sovetskojn Sojuzan edinstvan i rodinan kajkkièn trudjaščolojn moguščestvan paras pokazatelja. Aha! Tulit tänne! Ah! kuj pöllästyjn. Da! Sovetskoj Sojuza sobljudaiččou aina mirnoida politikkua.
Smol'noj. Voenno-Revoljutsionnojn komitetan komnatta.
Pidäen käes listajsta, kir'jutettuo stremitel'nojl
leninskojl počerkal, miaè voennojs sinelis diktujččou
mašinistkal:
– Dekretta muah näh... Ikkunan tagana pauvetah ammunnat.
– Pomeščikojn sobstvennosti mual nemedlenno otmenjajčeh i ni
mijttyjstä maksuo....
Vasilij pyörittäy telefonan trubkua:
– Stantsija... Stantsija... stantsija...
– Pomeščikojn imenijat, – kuuluu diktujččijan iäni, kajken
èlävän i èj èlävän inventarin ke...
Staniija... stintsija...
(Kino stsenarijas "Lenin v Oktjabre". A. Kapler).
Kalpin: Mi rodih? – (Ammunda)
Jakutin: Valmista "nagana".
Kalpin: Ken tiä?
Jakutin: Diversantat... napadenija....
Kalpin: Äjja-go?
Jakutin: Kahta näjn... yhten...
Kalpin: Tapojt?
Jakutin: Miun bul'ka èj nosta.
Kalpin: A tua... ken?
Jakutin: Tämä... Kolja...
(L. Karasev: "Majakan tulet".)
2. Tsitatojs ozuttamizeh sih näh, čto jatkanda tsitirujčeh èj kogonah. "Vähembi pìšnoloj obrazoj, – sanoj Lenin, – ènämbi prostojda, budničnojda, dièluo... Vähembi političeskojda treskotnjua, ènämbi vnimanijua suamolojl prostolojl, no èlävil... kommunističeskojn stroitel'stvan faktojl". (Stalin).
1. Odnorodnolojn členojn èrojttamizes, esli net èj yhtytä sojuzojl i, da, libo, kudamat èj povtorjajjahes. Mejjan mečis kazvau kojvuo, kuusta, huabua, pedäiä. Miè ostin magazinas knijgan, žurnualan, obščojn tetradkan. I kazvau lapsi siè èj päjvittäjn, a čuasulojttajn. (P.) Mejjan vanha pièni mökki on i igävä i pimiè. (P.) Puškinua lugiètah i izučaijah kui suuris tsentrojs, muga i suamolojs otdaljonnolojs mejjan Sojuzan rajonojs.
2. Obrašenijojn èrojttamizes, krome obraščenijoj, olijoj predloženijan allus, kudamat on sanottu vosklitsatel'nojl intonatsijal. (Kačo III, 3). Miša, miè siun luo èn tullut tänäpäj vihman periä. Terveh, rodnoj, kuj èlät, kuomajne (N.)
3. Vvodnolojn sanojn i predloženijojn èrojttamizes, esli nijdä èj èrojteta skobkil libo tirel. (Kačo VIII, 4 i 9). Miul pidäy, konečno, piästä tänänäj linnah. Siè, miè näen, kunne tahto kijrehtät. Kalinìč, kuj miè tijjustin jalles, joga päjviä kävyj herran ke meččujččemah.
4. Meždomenijojn èrojttamizes, pajči nijdä, kudamiè sanotah vosklitsatel'nojl intonatsijal. (Kačo III, 3.) ...Èh, trjahnijn miè starinua Erjomah da Fomah näh... ...Ah, oh'jakset ollah Kalugas, länget ollah Tarusas. Kor'jat šinojn ke, aetah hyö bojko... (N.O.)
5. Utverždenijan da i otritsanijan èj èrojttamizes. – Siè èt jouva? – da, on ylen äjja kir'jutettavua. – Siè sorevnovanijojs sajt ènzimäjzen sijan – Da, ènzimäjzen. Èj, èj sua tulla – tänne... Èj, miè olen rojndas sah vol'noj: vol'nojna suadu, vol'nojna i kuolen.
6. Obosobljonnolojn opredelenijojn èrojttamizes (muga že obosobljonnolojn pričastnolojn oborotojn). Hevot, työnnetyt meččäh yöksi, huondeksel puarmojn periä tuldih kodih. Hejnä, märgä vihman periä, losni päjvän pajstol.
7. Obosobljonnojn priloženijan èrojttamizes, esli se èj obosobljajččej kahtel tirel libo skobkil. Maksim Gor'kij, veličajšoj proletarskoj pisatelja, kuoli 1936 v. Miun tovarišča, meččujčennan suuri ljuubija, kogo päjvät provodi mečäs.
Primečanija: Priloženijat vojjah olla annettu sanojn ke kuj, tojzin sanoen, ili, primièraksi, osobenno, sit luvus, nijen keskes i m.i.
Èrähät guazut, primièraksi vodoroda, ollah kebièmmät vozdu:sua. Kulo, tojzin sanoen mullojne hejnä, nägyj lumen al päj.
8. Deepričastnolojn oborotojn i obosobljonnolojn deepričastijojn èrojttamizes. Školas päj tulduo, myö Senjan ke lähtimmä ongel. Prostiuduen, Pavel andoj hänel kättä.
9. Obosobljonnolojn obstojatel'stvojn èrojttamizes, kudamat pojasnjajjah ièl olijoj obstojatel'stvoj. Èj lojttona mejs päj, askelen kahtenkymmenen peräs, puus istuj tedri.
10. Obosobljonnolojn oborotojn èrojttamizes, olijojn sanojn ke krome, sijriči, pajči i m.i. Sobranijas oldih kajkin, krome kahta hengiè. Pajči Vanjua i Grišua, premirujdavaksi vìdelittih viè 20 učenikkua.
11. Sojuzojn ke olijojn složno-sočinjonnolojn predloženijoin èrojttamizes. Päjvä oli tyyni, i päjväjne pajstoj. To vihma čipettäy, to päjväjne pajstau.
Primečanija: Esli složno-sočinjonnojs predloženijas sojuzan ke i on yhtehine členka, to zapjatoida èj panna. Mejjän muas kazvetah uuvet linnat i stroivutah tuhannet moščnonoloj predprijatijoj.
12. Sojuzojn ke olijojn pridatočnolojn predložjonijojn èrojttamizes. Zavodi vihmumah, konza myö tulimma kyläh. Uuličča, kudama mäni kohti ploščadih, oli täyzi rahvasta.
Primečanija: Odnorodnojt pridatočnojt predloženijat, yhtistetyt sojuzoil i, ili, zapjatolojl èj èrojtuta. Myö kuundelimma, kuj ojajne čurčetti, kuj kojvun lehtet ' šupetettih i kuj piènen kuuzen ladvas kägöjne kukkui.
13. Predloženijojn èrojttamizes, kudamat ollah sojuzattomas složnojs predloženijas, esli net ozutetah sobìtijojn yhtenajgujsta libo peräkkäh mänemistä i esli nijen välil èj ole zapjatoloj. Hejnäjne vihojttau, päjväjne pajstau, piäčköj keviän ke tejl sinčoh lendäy.
1. Rasprostranjonnolojn odnorodnolojn členojn èrojttamizes, osobenno nijs slučajlojs, konza nämis odnorodnolojs členojs jo ollah zapjatojt. Pimiès pahojn huamistettih net že èj jasnojt predmiètat; èj lojttona musta sejnä, mojzet že lijkkelijat tačmat; miun iès hebo, kudama, viuhkuttaen hännäl, levièsti èjsteli tagajziè jalgoj; valgiès čerkeskäs sel'gä, kudamal häjlyj vintovka mustas čehlas. (L.T.)
2. Predloženijojn èrojttamizes, kudamat ollah sojuzattomas složnojs predloženijas i kudamat ozutetah sobìtijojn yhtenajgujsta libo peräkkäh mänemistä, konza net ollah äjjal rasprostranjonnojt, konza nijs on jo zapjatojt (kačo V, 13) libo konza ollah juuri samostojatel'nojt značenijua myöte. Sanokkua, Ljubov' Gordeevna! Miè nygöj olen mojzes somnenijas, čto ni kuj èn voj tejl sidä sanuo. Miun položenija tèjjan kois on tièttäväjne: kajkkiè pidäy kuunnella; Gordej Karpìčas miè, vojbi sanuo, olen vuarrettu sovsem; miul oli vaj yksi čuvstva, mi tejs; esli vaj miè i tejs liènen otettu nagroksi, sijt, značit parembi on miul èliä muailmas...
3. Rasprostranjonnolojn odnorodnolojn pridatočnolojn predloženijojn èrojttamizes, osobenno, esli nijs jo on zapjatojt. Luvendah-go, kir'jutandah-go oli sijt dièlo, konza dušistojt tuomet kukittih; konza kägöjhyt puun ladvas kukkuj: konza vièno tuuli puun lehtiè hilljajzeh lepetti; konza vesselän päjväjzen sugahat sel'giä lämmitettih.
1. Odnorodnolojn sanojn ièl, esli nijen ièl oldaneh obobšajušojt sanat. I Kajkin oldih demonstratsijal: i kolhoznikat, i rabočojt, i intelligentsija, i lapset. Kaj sredstvat i proizvodstvan orudijat: fuabrikat, zavodat, stankat i mašinat – mejl. ollah trudjaščolojn käzis.
Primečanija: Esli perečislenija on predloženijan keskel i ièl ollah obobšajušojt sanat, to odnorodnojt členat vojjah olla èrojtetut kahtel tirel. Molemmat ljotčikat – i pilotta i bortmehanikka – čuvstvujdih iččiè hyvin.
2. Predloženijojn èrojttamizes, kudamat ollah sojuzattomas složnojs predloženijas, esli tojzel nijs on pričinan libo dopolnenijan značenija. Myö ruavojmma pouval siäl ènämmän: vihmaksizel ruaduo èj suanus ruadua. Talos vähitellen libuj šumu: yhtes čupus kuuluj balalajkan sojtanda; dvoral rubej kuulumah hebojzièn hirnakojčus; tojzes ètuažas stukočittih jallojl.
3. Prjamojn paginan (libo tsitatojn ièl, konza se on avtoran sanojn jal'geh, kudamat ozutetah; kenen net ollah. Ujdi hänen luo kalajne, kyzyj: "Midä siul pidäy, starikka?" Stalin sanoj: "Kajkis kallehembana kapitalana muailmas, kajkkiè kallehembana i suamojna rešajuščojna ollah ihmizet – kadrat."
1. Esli podležaščojn i skazuemojn-suščestvitel'nojn välil on pandu sidoja mestoimenija se yhtes svjazkan ke on, t.s. se, on tire pidäy panna se-n ièl. Religija – se on rahvahan opiuma. (V.I. Lenin). Tijjot – se on suuri vägi... Golosujja soznatel'no Leninan-Stalinan partijan kandidatojn puoles – se on andua toržestvennoj kljatva sovetskojl mual i partijal...
2. Odnorodnolojn členojn jal'geh, esli ièlleh predloženijas oldaneh obobšajušojt sanat. I Krìmas, i Kavkazas, i Yralal – hän kajkkièl oli. I vezi, i randa, i pil'vet – kaj yhtyj läbi nägymättömäksi pimièksi.
3. Sojuzattomas složnojs predloženijas, esli ènzimäjne predloženija ozuttau uslovijua libo ajgua, esli pidänöy andua terväh sijrryndä yhtes dejstvijas tojzeh dejstvijah libo esli predloženijojl on dejstvijojn vastakkajne značenija. Ruavon lopin – tulin siun luo käymäh. Äjja lunda – äjja lejbiä. Vaj-gu päjvä laskeh – kartina kerras muuttuu. Maltat čurata – malta i regyttä veellä (Poslovitsa).
4. Avtoran sanojn èrojttamizes, konza net ollah pandu prjamojh paginah libo konza net ollah prjamojn paginan jal'geh. Nämis slučajlojs puaksumbah pidäy panna tire zapjatojn ke. "Tule tänne! – kirguj Miša. – Myö lähtemmä tojsta dorogua myöte." "Libo kuolenda, lböo tavottua i jattiä peredovojt kapitalističeskojt muat," – sanoj Lenin Oktjabr'skojn revoljutsijan ajgana. "Kadrat rešajjah kajken," – sanoj Stalin.
5. Tire pidäy panna kahten sanan välil, kudamat ozutetah ajgua, sijua, äjjuttä, täs tire ozuttau täs päj ... täh sah. Kanuala Moskva – Volga. Soveščanijas oli 20 – 22 hengiè.
1. Priloženijojn, vvodnolojn sanojn i predloženijojn èrojttamizes, konza kir'juttaja luadiu mittyjzen tahto pojasnenijan libo zamečanijan čut'-čut', osobo pièttämättä sih lugijan vnimanijua. Y Yhten kerran sygyzyl (se oli sentjabrja kuu 1935 v.) miun tuatto saj kondièn.
1. Prjamojn paginan èrojttamizes. Zualas päj kuulutah kirrunnat: "Èläkkäh tovarišča Stalin!" "Èläkkäh Leninan-Stalinan partijan vernoj pojga – tovarišča Dimitrov!" "Joga fuabrikka, joga èlektrostantsija pidäy tulla prosveščenijan očagaksi," – sanoj Lenin.
2. Sanojn èrojttamizes, kudamiè upotrebljajjah èj omas značenijas, libo sanat, otetut avtoral vièrahas slovaris, kudamat upotrebljajjahes ironičeskojs značenijas. Hän muga "hyvin" pajatti, čto kajkin salvattih korvat.
Džems Uatt rodijhes 19 päjvänä janvarjan kuuda 1736 vuodena piènes- šotlandskojs linnas Grinokas Glazgon lähil. Uattan tuatol Grinokas oli masterskoj i hän ruadoj kajken luadujziè ruadoloj luadi meri instrumentoi i nostanda kruanoj stroi kodiloj i korabliloj. Tuaton masterskojs Džems èli oman nuoren ajjan. Tämä oli hilljajne vojmatoj brihaččujne. Hän vièrasti šumujziè lapsièn kizoj i parembi omua ajgua mänetti libo jovel kalan ongitannas libo tuaton masterskojs stoljarnojs ruavos libo muamon jallojn luo risujčennas. Školas hän èj èronnut tojzis ni sposobnostilojl ni tijjannäl i puaksuh vojmattomuon periä propusti urokkoj. No kois hän ruadoj äjjan i kajkkiè udivljajčči tijjusteluksil i interesojn äjjuöl. Fizikka i daže meditsina i literatura kaj yhteh luaduh interessujdih händä.
13 vuodizena Uatt oli työnnetty Londonah matematičeskolojn instrumentojn fabrikatsijan opastumista varojn. Tämä ruado yhtisti iččeh i naukan i käzi ruavon i täyvelleh vastaj nuoren Uattan privìčkojl. Puolen vuuven peräs "matematičeskolojn instrumentojn masteran" attestatan ke knijga pačkan ke i samostojatel'nojh masterskojh näh oborudovanijan ke Uatt lähti Londonas päj.
Kodi pajkkakunnal Uatt postuppi masteraksi universitettah astronomičeskolojn priborojn razbirajččijaksi i azettajaksi. Uattan ruado i olenda institutas imejttih häneh suuri značenija. Hejttelemätöj professorojn i studentojn ke yhtes olemine i prirodnoj sposobnosti i tijjustelenda kaj tämä auttoj Uattal tulla yhteksi obrazovannojmmaksi sen ajjan ihmizeksi.
Täl ajgua hänel tuli mièli höyry dvigateljan luadimizeh näh. Ajja vuotta mäni mièlen tulennas päj sen lopullizeh valmistamizeh sah. Äjja pidi Uattal tirpua sil ajgua i najzen kuolenda i lapsièn vojmattomus i razorenijan varuamine i neobhodimosti ruadua tojziè ruadoloj i bor'ba konkurentojn ke i proizvodstvan neudačat. No ni perehen ozattomuot ni jugevykset oman izobretenijan täyttämizeh ni mi èj vojnut murendua uattan vägiè i nastojčivostiè.
Vaj 64 vuodizena hän voj lugiè oman mièlen höyry dvigateljan luadimizen loppunuoksi i huogavuo tirpettylöjs truudis i volnenijojs.
Konza čuvstvujčin uuven väen miè otin käzih dombran. Tuli jarilleh miun nuorus i miè rubejn pajattamah. Kaččoen ymbäri miè èn tundenut èndiziè steppilöj. Aelin auloj myö i rubejn pajattamah uuves èlokses. Kuj ajna miè olin yhtes rahvahan ke i miuda rahvas èllennettih. Miè olin nägijanä kuj rodih uuzi mua Kazahstana mih näh duumajdih i vuotettih monet igä polvet i mis pajatettih parahat akìnat.
Vaj 80 vuuven vanhana èlos miul avaj sil'mät äjjah dièloh näh midä miè ènne èn èllendänyt. Èlos miul zavodih uuvestah. Miè rodijmmos tojzen kerran i rubejn pajattamah kuj 25 vuodine briha: helièh suuren nouzun ke suuren žuaran ke i himol.
Tämän vägilöjn jarilleh rodimizen toj miul ugnetjonnojn čelovečestvan voždja Stalin kudama andoj kajkil rahvahil ozakkahan èloksen. Miè rodijmmos tulizeksi agitatoraksi kolhozojn puoles. Kolhozojh näh miè pajatin suat pajot i net lähtièttih steppilöj myö lendelemäh sendäh čto net lähtièttih suamojs syväjmes. Miè ènzimäjzeksi kir'jutimmos kolhozan členaksi. Vaj sovetskojn vluastin ajgana kukkijas Kazahstanas Džambul löydi ičelleh tozi hinnan. Miun vanhus on tullut ozakkahaksi. Miul on jo yli 90 vuotta no miul èj himojta kuolla, miul himojttau èliä hätkembi i hätkembi. Rahvas miuda suvajččou.
Iče Stalin kuuli miuda i miun pajoloj. Stuanittihes miun kuldajzet unet. Miè olen suoriudunut šulkuzeh haluattah. Èlän valgiès jurtas. Miul on čoma muzavan-rijža hebo i kallis saduli.
Miè olin Moskovas kudama on čudesnojmbi suarnojs majnittavua Gjulistanua.
Miè näjn Stalinua i tervehtelimmös Stalinan ke.
Sovetskoj vluasti andoj miul miun pajolojs Krasnojn Znamenin
ordenan i Leninan ordenan. Miè sanojn silloj i povtorjajčen
nygöj:
– Èn ole miè nagradittu a on nagradittu Kazahskojn rahvahan
poèzija.
Miè pajatan pajoloj i rubièn nijdä pajattamah sih sah kuni
tykkäy miun syväjn. Nygöj konza lähenöy Oktjabr'skojn
revoljutsijan 20 vuozipäjvä miè sanon kajkil Sovetskojn
Sojuzan akìnojl ašugojl i gafizojl:
– Annamma syväjmen parahat pajot rahvahan drugal i voždjal
mejjan Stalinal!
Èläkkäh Stalin ozakkahan èloksen suuri muasteri!
Midä sen mojsta enen piäl siè pièt žualobua
Milujče gosudari Anna hengähtiä Ynnäh olemma muokatut jugièsti pagizi
starikka
Ken siuda muokkaj
Da Sofron Jakovlič batjuška
Arkadij Pavlìč vajkastuj
Kuj siuda kučutah
Antipaksi batjuška
A ken on tämä
Miun pojga batjuška
Arkadij Pavlìč tuas vajkastuj i nostaldi usat
Nu nijn mil-ba hän siuda muokkaj tuas rubej hän pagizemah kaččoen
starikkah usis läbi
Batjuška razori kaksi pojgua batjuška vuorotta nekrutaksi työndi
nygöj i kolmannen ottau Ègläj batjuška jal'gimäjzen lehmäjzen
tanhuas vedi i miun èmändä löj ka hänen milosti Hän ozutti stuarostah päj
Gm virki Arkadij Pavlìč
Älä anna loppuh sah razoriè syöttäja
Penočkin buuristuj
Midä tämä odnuako znuaččiu kyzyj hän burmistral puolel iänyöl i
tuskeudunuona
Humalas on vastaj burmistra i èj ole ruadaja Vellojs èj piäze ka jo
vijes vuozi
Sofron Jakovlič mius vellan maksoj batjuška jatkoj starikka: ka jo
vijes vuozi lähti kuj maksoj a kuj maksoj – miè hänen kabalah i
puutujn batjuška da vot i...
A mindäh velga siun tagah lièni ruttoh kyzyj Penočkin
Starikka alendi piän humal'nikojja suvajčet kabakkoj myö kävellä
Tijjan miè tejdä jo tuskeudunuona jatkoj Arkadij Pavlìč Tejjan dièlo
on p'janstvujja da päčil viruo a hyvä mužikka tejs vastua
I nevežlivoj tože kiännäl'di burmistra gospodskojh paginah
Nu tämä on jo ičes arvattava Tämä ajna muga olettelou tädä jo miè èn
yhtä kerdua primièttinyt ynnäh vuuven lajskua pidäy grubiu a nygöj
jallojs valjajčeh. (T.)
Suudien kogo rahvahan obsuždenijan rezul'tattoj myö, kudama jatkuj počti vijzi kuuda, voj predpoložiè, čto konstitutsijan proekta liènöy täl S'ezdal odobrittu.
Èrähän päjvän peräs Sovetskoj Sojuza rubièu imejččemäh uuven sotsialističeskojn konstitutsijan, kudama on stroittu razvjornutojn sotsialističeskojn demokratizman načalojl. Se liènöy istoričeskoj dokumenta, kudama sanou prosto, i lyhyösti, počti protokolan stiljas, SSSR-s sotsializman vojttolojn faktojh näh, SSSR-n ruadaja-rahvahan kapitalističeskojs rabstvas piäzemizen faktojh näh, SSSR-s razvernitun, loppuh sah posledovatel'nojn demokratijan vojton faktojh näh.
Se liènöy dokumenta, kudama ozuttau sih näh, čto se, mih näh duumajdih, i nygöj-gi viè duumajjah millionat čestnojda rahvasta kapitalističeskolojs stranojs – SSSR-s jo on luaittu. Se liènöy dokumenta, kudama ozuttau sih näh, čto se, mi on luaittu SSSR-s, juuri täyvelleh voj luadiè tojzis mualojs. No täs sledujččou, čto SSSR-n uuven konstitutsijan meždunarodnoj značenija odva li voj olla pereotsenittu.
Nygöj, konza fašizman mutnoj aldo sylleksiy rabočojn klassan sotsialističeskojda dviženijua i sevojttau lijan ke tsivilizirovannojn muailman parahièn ihmizièn demokratičeskoloj ustremlenijoj, SSSR-n uuzi konstitutsija lienöy viäritys aktaksi fašizmua vastah, sanojaksi sih näh, čto sotsializma i demokratija ollah vojttamattomat. SSSR-n uuzi konstitutsija liènöy moral'nojna abuna i real'nojna tugena kajkkih näh, ket nygöj viètäh bor'bua fašistskojda varvarstvua vastah.
Viè suurembi SSSR-n uuven konstitutsijan značenija on SSSR-n rahvahih näh. Esli kapitalističeskolojn stranojn rahvahih näh SSSR-n konstitutsija liènöy značenijua myö dejstvijan programmaksi, to SSSR-n rahvahih näh hänel on hejjan bor'ban itogan značenija, hejjan vojttolojn itogan značenija ihmiskunnan osvobodinda frontal. Bor'ban i vajgevuksièn projditun matkan rezul'tattana prijatno i ihastuttava on imejja oma konstitutsija, kudama sanou mejjan vojttolojn plodojh näh. Prijatno i ihastuttava on tièdiä, min puoles lyödihes mejjan rahvahat i kuj hyö suadih kajken muailman istoričeskojda vojttuo. Prijatno i ihastuttava on tièdiä, čto mejjan rahvahièn obil'no vuuvatettu veri èj männyt sudre; čto se andoj omat rezul'tatat. Tämä hengellizesti vooružajččou mejjan rabočojda klassua, mejjan krest'janstvua, mejjan ruadaja intelligentsijua. Se èjstäy èdeh päj i nostattau zakonnojn gordostin čuvstvan. Tämä luittau omih vägilöjh uskomista i mobilizujččou uudeh bor'bah kommunizman uuzièn vojttolojn suamizeh näh. (Stalin).
UPRAŽNENIJA 192. Razberikkua predloženijojn sostuava annetus otrìvkas i sellitäkkiä piètyndä znuakat.
Joga sen čuppujne, kuj lojttona se èj olis, on kallis i lähine mejl. Daže stantsija "Severnìj poljus" – se ujdaja jiä pala, kudamal nygöj lepettäy Soviètojn flaga, – on muga že mejjan rodinan čuastine.
Myö ljuubimma rodinua èmmä tol'ko yhten sendäh, čto se on mejjan mua. Rodina – se on mejjan mua, i mejjan ristikanzat, kudamat uuvestah stroitah muada.
Vot kus on èro sen välil, kuj myö èllennämmä sanan "rodina" i kuj se èllennetäh zavodčikat, bankirat, zamlevladel'tsat. Hejh varojn palamattomat škuapat, stal'nojt kladovojt bankojs – kaj se min avul hyö vojjah porabošajja ristikanzoj. Mejh varojn rodina – se on suuri sovetskolojn rahvahièn pereh, kudama vedäy bor'bua, sen puoles, čtobì hävittiä kajken mojne porabošenija, i stroiè uuzi èlos iččiè varojn i kajkkeh rahvahah varojn.
Millionat sovetskojt ristikanzat lujah päjväs päjväh ruatah mual i muan al, merilöjl i jogilojl, veen al i vozduhas, južnolojs pustìnjojs i severnolojl tundrojl.
Tämän armijan ènzimäjzis riädylöjs myö näemmä bol'ševikkoj – revoljutsijan predannoloj voinoj, kudamat ajvin i joga sijas bojus i avralas, zanimajjah ènzimäjne pozitsija. I kajkis ènzimäjzenä boevojl postal on rahvahièn voždja Stalin.
Èj ole sidä oblastiè mejjan muan èlokses, mis èj tundus hänen tvorčeskoj i uverennoj rukovodstva. Muas edinojn pluanan mugah on stroittu i stroitahes tuhannet zavodat, muuttuu karta, muuttuu jogilojn virduanda, èlävytäh pustìnjat, yhtistytäh meret, millionat krest'janskojt pellot, èrotetut pièndaril, yhtistyttih suuriksi kolhoznolojksi peldolojksi, – Kajkkeh täh on pandu velikojn Stalinan mièli i zabotta.
UPRAŽNENIJA 193. Kir'jutakkua teksta. Pangua piètyndä znuakat.
Dmitrij Kondrat'evič Smirnov Zapol'jan raja kylän kolhoznikka illasti yksinäh pani jalgah meččänièkan kengät otti nuaglas päj vanhan orožan čokkaj lejbiä palazen kormanih i lähti kois päj. Kolhozal luaittih vredua kondièt i Smirnov rešši tänä yön nouvittua nijdä a esli vojnou i ambuo yksi nijlöjs. Dorogua myö hän mäni tovariščan Martìnovan luo kudama muga že kuj Smirnov oli hyvä meččänièkka. Yhtes hyö lähtièttih meččäh. Mändyö puolen kilometrua kyläs päj meččänièkat hämäräs nähtih kahta tundemattomua ihmistä kudamat kävel'dih kartohka mual yhtä ylen suurda kazvuo tojsta piènembiä. Tundemattomat nähtyö meččänièkkoj noustih dorogal i nygöj tuldih hejl vastah paisten midä liènöy puoli iäneh. Naverno traktoristat MTS-s päj kyläh guljankah männäh duumajčči Dmitrij Kondart'evič kačellen tundemattomiè. Odnuako konza "traktoristat" projittih hänes sijriči rubej äjjal somnevajmahes hän tièzi oman mašino-traktornojn stantsijan ruadaiè i mehanikoj-traktoristoj no tämän suurutta nijen keskes kuj ni konza èj ollut. Mi tahto sit èj ole hyvin. Häi soviètujčči oman prijuateljan ke i hejl lièni sel'vä čto mijttumal tahto hinnal pidäy tavata kuččumattomiè gostiè. Hyö kiännyttih jarilleh no tundemattomat jo èhtittih kaduo kylän puoleh. Juostuo ènzimäjzih kodilojh sah meččänièkat ruvettih kyzelemäh pihal guljajččijojl nuorizol èj-go ken-tahto nähnyt kahta vièrasta ihmistä no matkuaiè ni ken èj nähnyt. Ruttojzeh luaittih trevoga i työttih vièstin vièja zastuavah. Èj männyt ni vijttätojsta minuuttua ku kogo kylä oli jallojlleh. Razve suau viruo postelis konza vraga on muga lähil. Kolhoznikojn vuoh oli luaittu obluava (kièrdo) kylän lähil olija meččä oli okružittu i tarkah èčitty. Mäni èj ènämbi čuasuo i špionat oli tavattu i annettu pograničnikojl.
UPRAŽNENIJA 194. Kir'jutakkua teksta i pangua piètyndä znuakat.
Vanhin pograničnikka matkaj kajdajsta troppajsta myö hänel jal'geh matkaj nuorembi mänija granitsan boevojh ohranah kajkkièdah kolmatta kerdua.
Nostuhuo sopkan piäl vanhembi sanoj nuoremmal čtobì häi nabljudajččis vazembah puoleh granitsas a iče rubej kaččomah ojgièh puoleh päj kus oli sagiè varba mätäs. Alahal juuri sopkan rinnal leveni puhtas leviè pad' t.s. dolina kudamua läbi lejkkaj jo kyl'mänyt jogi suurièn mättähièn ke sen rannal.
Vdrug mättähièn tagua päj kazvaiè granitsan randuo myö ozutettihes mijttumat liènöy mustat figurat i vähän ajjan peräs voj hyvin èrojttua čto net oldih vragat oppijat piästä granitsas piäliči. Hyö matkattih tojne tojzel jal'geh čièpis pidäen napravlenijan sopkah.
Nähtyhyö čto vragat pièttymättä matkatah sovetskojl territorijal vanhembi sanoj nuoremmal pograničnikal. Siè Mihail mäne zastuavah i soobši kuj vaj vojt teriämbi vragah näh. Iče že rubej sledimäh granitsan narušiteljoj kudamat lähettih. Nuori pograničnikka terväh lähti zastuavah. Terväh pidi lykätä turki juosta jugièlöjs sovis oli vajgiè. Jattähyö yhten gimnasterkan hän juoksi teriämbi. Juosta oli vajgiè kajda troppajne oli täydynyt pehmièl lumel muga čto èrähiči jallat upottih lumeh polvih sah. No nuori pograničnikka juoksi. Hän budto kuj èj nähnyt dorogua sendäh kuj hän duumajčči vaj yhteh kuj tahto i kuj voj teriämbi piästä zastuavah i kuččuo abuo. Lopuksi i kuatančat ruvettih mešajmah. Sijt hän lykkäj net jallojs päj i juoksi kahta kerdua ènämmäl. Viè jal'gimäjzet väet i hän on zastuavas. Vaj gu siè tijjustettih čto vraga narušši granitsan sil že čuasul työnettih otrjuada kudama i hävitti vragat.
UPRAŽNENIJA 195. Kir'jutakkua teksta i pangua piètyndä znuakat.
Stalin èj lähtetellyt okopojs päj rukovodien siè päj rezervojn työnännäl ognepripasojn vejannäl uuven bronepoezdan työnannal vaste vaj voružittuo valettulojl jugièlöjl puuškil. Okoppah hyppäj Vorošilov hän kiändyj bronevikal peredovojs linijas päj oli kaj lijas mašinnojs vojs. Hän virkamatta kačahti Stalinah huulet hänel säristih.
Rudnev Kolja on tapettu sanoj hän i počti minuutan sejzoj vajkkani. Patronua èj ole ... Toruamma yksil štijkojl ... Kavotukset suuret... nu mänen čièppih (bojuh).
Lähti okopas päj; istuuduj bronevikkah (tulluoh uuziè pulemjotnoloj diskoj ottamah) i ajoj.
Konza mamontovtsojl jo ozuttauduj čto hyö viè yhtel opinnal piästäh linnah hejl vastah lähti sformirovannoj rabočolojs okrainojs svièžoj novonikol'skoj polka.
Stalin sanoj hejl èrähiè sanoj i hyö lähtièttih ambumatta. Hejjan iès èjstyja bronepoezda tulen vièhkuril čijstij dorogan. Novonikol'tsat tuldih vragan okoppojh sah i yrrästettihes štijkka bojuh. Mamontovskoj pehotta vuottamtoj uuzièn čuastilojn iskuo hämästyj i hyppäj pagoh. Händä vastattih omat že kazakkojn sotnjat lähtiètyt lejkkomah juoksijoj. No i nämät sotnjat oldih pyyhkityt bronepoezdan tulel i batarejojl sejzoil kylän luo. Usilija kudamil belojt tuldih linnah päj murej kuj puaksuh se olettelou vuottamatta hejl vastah panduh uudeh vägeh. Belojt kuj poltetut hypättìh Tsaritsinas päj, Mamontov työndi rezervat. Hejh flangas päj äjjal iski Gromoslavskoj polka. Belojt ruvettìh pagenemah Krivojn Muzgan tuaksi. Silloj hejh päj työndyj Morozovskoj kavalerija i lykkäj Donah razgromitun mamontovskojn armijan kajken jadran.
Tsaritsìnskojn rajonan sovetskolojn vojskièn nastuplenija mäni
vojton ke. Protivnikka on lyödy nagolovu i lykätty Donan tuaksi.
Tsaritsinan položenija on pročnoj. Nastuplenija jatkuu. Narkoma Stalin.
(A.T.)
UPRAŽNENIJA 196. Lugièkkua teksta i ob''jasnikkua znuakojn panenda. Rasskažikkua ustno.
Miè olen ylen hyväl mièlin, lapset, čto työ èlättä vesselästi i èttä igävöjče. Tejjan tuatot i vellet hyvin zabottiuvutah tejh näh, stroien tejl Moskva-Volga kanualan rannal pionerskojn lagerin. Lebäyvykkiä, lapset, zagorajgua i valmistukkua talven opastukseh.
Työ kir'jutatta, čto monet tejs tahtotah olla varuamattomina ljotčikkojna, rohkejna gerojlojna, otvažnolojna issledovateljojna. Se on ylen hyvä, lapset. No, čtobì tulla ljotčikaksi, pidäy äjja i vajbumatta opastuo, pidäy postojanno kazvattua omua voljua, èj varata trudnostiloj, a maltua vojttua net. Čtobì olla gerojna, pidäy rajattomasti suvajja rodinua, andua sil kaj omat väet, kaj omat znanijat i sposobnostit. Työ pozdruavijta miuda, lapset, uspešnojn pereljotan luainnas Moskovas Vladivostokan rajonah. Iskrenno blagodarin tejdä sit. Tämän pereljotan myö tovariščan Brjandinskojn ke luaimma mejjan suvajttavan voždjan velikojn Stalinan zadanijua myö. Tejjan tuatot i vellet luaittih mejl hyvä mašina. Esli trebujččou mua, esli sanou tov. Stalin, – tuhannet sovetskojt ljotčikat luaitah sen že, min soveršimma myö. Sit on mejjan muan vägi, velikojn Sovetskojn Sojuzan vägi! Työ, naverno, luvitta, lapset, japonskolojn imperialistojn napadenijah näh mejjan dal'njovostočnojl granitsal. Työ luvitta muga že sih näh, mijttyjzen sokrušitel'nojn otporan andoj hejl mejjan doblestnoj Krasnoj Armija. I muga liènöy kajkkièn ke, ken ruohtiu narušajja mejjan sotsialističeskojn rodinan svjašennoloj rajoj. Mašinojl, kudamiè luaitah tejjan tuatot i vellet, myö rohkièsti lähtemmä bojuh i hävitämmä vragan.
Vie kerran želajčen tejl ozakasta lebävystä. Lujah liččuan tejjan käziè! Tejjan prijuateli Vladimir Kokkinaki".