B.V. VSESVJATSKIJ

BOTANIKA

UČEBNIKKA NEPOLNOJL SREDNJOJL I SREDNJOJL ŠKOLAL

Kargosizdat - 1939 - Petrozavodsk

B.V. VSESVJATSKIJ

BOTANIKA

UČEBNIKKA NEPOLNOJN SREDNJOJN I SREDNJOJN ŠKOLAN 5 i 6 KLASSOJH NÄHTE
Utverdi RSFSR-n Narkomprosa
Perevodan utverdi Karel'skojn ASSR-n Narkomprosa
Karel'skoj gosudarstvennoj izdatel'stva
Petrozavodsk 1939 v.

Koodavus kirillizes latinalazeh kirjaimikkoh:
а=a  б=b  в=v  г=g  д=d  е=e  ё=jo  ж=ž  з=z  и=i  й=j  к=k  л=l  
м=m  н=n  о=o  п=p  р=r  с=s  т=t  у=u   ф=f  х=h  ц=ts ч=č  ш=š  
щ=šč ъ='' ы=ì  ь='  э=è  ю=ju я=ja ä=ä   ö=ö  ÿ=y 

AVTORAS PÄJ

B. Vsesvjatskij

PREDISLOVIJA 7. RUSSKOJH IZDANIJAH

B. Vsesvjatskij

OGLAVLENIJA

VVEDENIJA

Kaj nämä mual olijat rastenijat ollah èlävät organizmat: net syyväh, hengitetäh, kazvetah, lizävytäh, èrähät rastenijojs daže, kuj työ ièlläh tijjustatta, lijkutah sijas sijah.

Naukua, kudama izučajččou rastenijojn kajkkiè raznoobrazièda, nijen stroenijua i èländiä, proishoždenijua i rasprostranenijua muan pindua myöte, sanotah botanikaksi.

Rastitel'nojl muailmal on ylen suuri značenija mejjan Sojuzan ruadaja rahvahan èlajjan kohendamizes. Sojuzan suurel territorijal vozdelìvajjah èriluadujziè lejbä, ovošnoloj, kormovoloj i tehničeskoloj rastenijoj.

Važnejšojt syöndä produktat — lejbä, ovoščit, suahari - suahah kul'turnolojs rastenijojs.

Životnolojn kormuna ollah rastenijat.

Hlopčatobumažnoloj i pelvas materijoj luaitah rastitel'nojs sìr'jas. Sièmen vojda, kaučukkua, bumuagua, lekarstvua luaitah rastenijojs.

Mejjan mua katah nuoril sadulojl ploda i mar'ja kul'turojn ke. Mejjan linnat vihannojtetah tuh'jolojl, puulojl, a muga-že dekorativnolojl jarkotsvetušolojl rastenijojl.

No pajči poleznoloj rastenijoj, kudamiè myö huolehtien kazvatamma i vardejčemma, on viè i vrednoloj rastenijoj.

Èrähièn rastenijojn ke pidäy vediä nastojčivojda bor'bua, primièraksi sornjakojn ke, kudamat huvennetah mejjan kolhoznolojn i sovhoznolojn peldolojn urožajda.

Vot mintäh jogahizel pidäy znakomièkseh rastitel'nojn muailman ke, tijjustua rastenijojn stroenija i èlajga.

Tièdäen rastitel'nojn muailman, vojbi parembi ispol'zujja mejjan rastitel'nojt bogatstvat sotsializman stroitel'stvah nähte.

Tièdäen rastenijan stroenijan i èlajjan, vojbi opastuo supravljajččemah rastenijal sel'skojs hozjajstvas, suamah kul'turnolojs rastenijojs suurembua urožajda.

Glava I. Obšoj znakomstva tsvetkovolojn rastenijojn ke

1. Tsvetkovojn rastenijan ulgo stroenija

Ris.1. Edkoj ljutikka. 1. Kahteh čuastih leikattu rastenija, nävytäh juuri, steblja lehtet i kukat; 2. Kukka suuren količestvan ke plodnikoi (pestikoi) i tìčinkoi.

Ljutikan lyhyöt juuret imejjah turbièn pučkajzen nägö.

Vihanda travjanistoi steblja nouzou muas ojgièh yläh. Tämän mojsta stebljua sanotah ojgièh sejzojaksi. Glavnojs stebljas päj lähtiètäh sen bokovojt oksat.

Stebljal on èi suuri čisla vihandua lehtiè.

Kajkkiè suuremmat lehtet ollah stebljan osnovanijan luo, lähil juurie. Nämä ollah prikornevoit lehtet. Nijl on pitkä čereška i leviè mnogougol'nojda formua listovoj plastinka, kudama on juattu kajdajzih hambahikkahih dolih.

Midä korgièmmal stebljal ollah lehtet, sidä piènemmäksi net rojtah a nijen čereškat - lyhemmäksi. Stebljan veršinan lähil olijat lehtet ollah sovsem čereškojtta. Nijen piènet plastinkat kazvetah ojgièh stebljah, budto kui istutah sil. Tämän mojziè lehtilöj sanotah istuiksi.

Ljutikan kukat ollah hojkkajzièn tsvetonožkojn njokis. Kukas vojbi nähtä vijzi pièndä vihandua lehtyttä-čašelistikkua, kudamat yhtes sostavljajjah kukan čašečka, i vijzi jarkožjoltojda lepestkua, kudamat obrazujjah kukan venčikka. Čašečka ljutikal ylen ajgazeh kirbuou.

Kukan keski čuastis on äjja hiènoloj, yhteh kerättylöi pestikoi i mnogočislennoloi tìčinkoj.

Puaksuh vojbi nähtä i ljutikan plodat. Ljutikan ploda on složnoj: se sostoiu äjjas hiènos plodikas.

Otamma nygöj tojzen, obìknovennojn rastenijan, kudama kazvau dorogojn reunojl, podorožnikan (Ris.2).

Ris.2. Podorožnikka. 1. Lyhendynyt steblja.

Vaj hallattuo rastenija pitkin päj, vojbi nähtä juuri pučkan ylä puolel lihamaine valgièhko jarevyndä, kudamas lähtiètäh lehtilöjn čereškat. Tämä i on glavnoi steblja. Podorožnikal se on äjjal lyhendynyt (Ris.2. 1.), sentäh kaj rastenija ozutah stebljattomaksi. Tämän stebljan solmuloin välit ollah nerazvitojt, sentäh lehtet on äjjal tukkuvuttu lähetysti i kerävytty rozetkaksi.

Èrähät tsvetkovojt rastenijat ulgo stroenijan mugah rezko èrotah obìčnolojs rastenijojs, kudamih näh vastavai oli sanottu.

Tämän mojzet ollah, primièraksi, kaktusat, kudamat kazvetah lämmis mualojs i kudamiè kazvatetah komnatojs (Ris.3.)

Ris.3. Kaktusa

Tämän mojzil lihamajzil mehevil čuastilojl vojbi harvazeh nähtä jarkojt, čomat kukat. Lihamajzet čuastit ollah rastenijan stebljat. Kaktusan koljučkat - muuttunuot lehtet, kudamat rojttihes ylen kaidaziksi, teräviksi i koviksi. Tovelliziè lehtilöj kaktusoin suuremmal vuitil èj ni ole.

Puulojl myö näemmä tojzet osobennostit ulgo stroenijas. Täs ènne kajkkiè vojbi nähtä puumajzet stebljat — stvolat, kudamat ènimmäkseh kannetah oksièn i lehtilöjn suurda jugevyttä. Èrähät stvolat ollah ylen suuret. Primièraksi, vstrečajčeh duuboj, kudamièn jarevys on äjja syl'dä. Èrähän kojvun korgevus nouzou korgièmmaksi kaksi- ètažnojda kodiè. On puuloj, primièraksi èvkaliptat (Avstralijas rodom, kazvatetah i mejl Zakavkazijas), kudamièn korgevus on 130 m; èrähièn okružnosti on 30 m. Tämän mojzen puun duplah syndyy kolme hebuo yhtes vsadnikojn ke. Mejjan kojvu ozutah karlikaksi tämän rastitel'nojn muailman velikanan rinnal (Ris.4).

Ris.4. Sravnitel'noj korgevus. èvkaliptojn (A), kojvun (B), i kuuzen (C)

2. Rastenijojn kletočnoj stroenija

Rastenijan syväjn stroenijah näh učjonojt ènzimäjzen kerran tijjustettih XVII stoletijal, konza oli luaittu mikroskoppa.

Lejkaten rastenijan èri čuastilojs hojkkiè läbinägyiè plastinkoi i kaččoen nijdä mikroskopan al äjiè kymmeniè kerdoj suurennettuna, učjonojt nähtih, čto net sostoitah äjjas pikoj pikkaraizis jačejkojs. Rastenijojn lejkkavukset mikroskopan al mujstutettih stroenijan mugah kimalehen sotoj. Nämil jačejkojl annettih kletkojn nimet. Ènzimäjzet tijjot rastenijan kletkojh näh oldih nedostatočno tarkat. Vasta äjiä myöhembäh XIX stoletijal, rastenijojn kletočnoj stroenija i èrilajzet kletkat oli tarkemmin tijjustettu. Täh ajgah oldih jo äjjal suurendajat mikroskopat. Tämä andoj vozmožnostin tijjustua, čto kletkat rezko èrotah kimalehen sotojn jačejkojs i imejjah složnoj sydämine stroenija.

Obìknovenno kletkat ollah muga piènet, čto nähtä nijdä vojbi vaj mikroskopan al. No on i sen mojziè kletkoj, kudamat nävytäh èj ylen suurel lupan suurennuksel. Kaččoen lupan al olijua kypsynyön arbuzan mjakotiè, vojbi nähtä sijd ylen piènet pyöryžät krupinkajzet ili puzurizet. Jogahine tämän mojne puzurine i on kletka. Pomidoran plodan lejkkavukses lupan al muga že nävytäh bìpuklojt, pyörièhköt kletkat, kudamat plotno pajnetahes yksi toižsta vaste.

Ris.5. Kožitsan kletkoj luukan kuores

Ris.6. Rastitel'nolon kletkojn shematičeskoj risunka. 1 - oboločka; 2 - protoplazma; 3 - jadra; 4 - vakuolja.

Kaččoen mikroskopan al hojkkiè vijbalehiè rastenijan èri čuastilojs - plodan, kukan, stebljan, lehten libo juuren, vojbi nähtä, čto kajkil nijl on kletočnoj stroenija. Rastenijan èri čuastilojn kletkat èrotah tojne tojzis forman i suuruon mugah; nijl on omat osobennostit stroenijas i èrilajne značenija rastenijan èlajjas.

Pièttäen vnimanijan yhteh (Ris.6) kletkojs kebièh vojbi èrottua sijd kaksi čuastiè: 1) sen oboločka, hièno, ihan läbinägyja i 2) kletkan soderžimoj - sen protoplazma.

Ylen tarkah kaččoes, vojbi nähtä sagiès i hièno juvähizes protoplazman massas, èj suuri pyörièhkö kletkan jadra.

Protoplazma èj täytä kajkkiè kletkan syväjndä. Sijd nävytäh budto-gu puzurizet, ili, kuj sanotah, vakuoljat, vezihizen židkostin - kletočnojn sokan ke. Tädä sokkua èj harvah on äjja, čto se ottau počti kajken kletkan, a protoplazma vaj pejttäy oboločkan sejnäjzet sydämes päj hiènona slojana.

Kletkat rastenijas èj olla èriže yksi tojzes. Net sumbah prilegajjah tojne tojzeh i ollah kleitty keskenäh osobojl veščeztval, obrazujen muga sanotut rastitel'nojt tkanit.

Muga, primièraksi, ploskojt kletkat, kudamat nävytäh luukan kuoren pljonkas, on yhtytty keskenäh omil bokovolojl sejnäjzil.

Tämän täh rojh luukan kuoren yksi slojane tkani.

Učebnikan sledujušolojs razdelojs työ znakomittokseh tarkembah kuj rastenijan forman ke, muga i èri organojn sydämizen kletočnojn stroenijan ke. Tämä auttau paremmin èllendiä rastenijan èlajjan.

Glava II. Sièmen, sen ijandä i sièmenen valmistanda kylvöh

Mintäh ènzi kačonnal èlottomat sièmenet izvestnolojs uslovijojs ruvetah ozuttamah jarkoloj èlajjan priznakkoj? Kusbo tulou iduine? Kui se razvivajčeh? Mittymis uslovijojs sièmenet kajkkiè paremmin ietäh?

Tarkat tijjot sièmeneh i sen kazvamizeh näh ollah neobhodimoit jogahizel sotsialističeskojn hozjajstvan soznatel'nojl stroiteljal.

Ruavol sièmenièn ke mejjan sel'skojs hozjajstvas on ylen suuri značenija. Kevät kyl'vö, villjojn keriändä i hraninda ollah važnoimbina kampanijojna bor'bas urožajn puoles kolhozojs i sovhozois.

1. Sièmenièn stroenija

Ris. 7. Fasolin sièmen. 1 i 2 sièmenen ulgo nägö: a - rubčikka, b - sija, kus kožuran al on zarodìšan juurut; 3 - sièmen kožuratta; 4 - sièmen iäreh otetun semjadoljan ke: b - juuri, v - steblja, g - nočka, kudama on kattavunnut lehtilöjl, d - semjadolja.

Ottaen kožuran, vojbi nähtä zarodìša. Ènne kajkkiè rojtah nägyvih kaksi semjadoljua. Esli èrottua semjadoljat, vojbi nähtä lupas zarodìšan tojzet čuastit: juuri, pièni steblja i počka ylen piènièn lehtyjzièn ke. Juuri, steblja i počka yhtes semjadolilojn ke obrazujjah rastenijan zarodìša.

Semjadoljat ollah ènzimäjzet, äjjal muuttunuot zarodìšan lehtet. Nijh ollah sujttunuot pitatel'nojt veščestvat. Rastenijan nastojašolojs lehtilöjs net èrotah ènämmän prostojn forman puoles. Èrähièn rastenijojn sièmenièn idäes, primièraksi ogurtsojn i podsolnečnikan, semjadoljat noustah počvan pinnal. Tämän yhtevyös net vihannutah i rojtah ylen äjjal vzroslojn rastenijan lehtilöjn nägözet.

Pšenitsan juvän stroenija. Pšenitsan juvä (Ris.8) èruou fasolin sièmenes. Pšenitsan juvän oboločka sumbah kazvottuu sen syväjn čuastih (1). Sidä èj sua èrottua daže livotetus sièmenes.

Ris.8. Pšenitsan juvan stroenija. 1 - pšenitsan juvä hallattuna; a - oboločka, b - endosperma, v - zarodìša; 2 - pšenitsan juvän pitkin päjn lejkkavuksen čuasti ajjal suurendettuna: a - oboločkat, b - endosperma, v - začatočnoi juuri, g - začatočnoj steblja, d - začatocnojt lehtet, e - ščitka (semjadolin)

(1) Pšenitsan sièmenen lejkkavusta kaččoes mikroskopan al vojbi löydiä, čto sièmen on pejttynyt, kahtel oboločkal. Syväjn oboločka on sièmenen kožura, a ulgo - plodan sejnäl, kudaman sydämes on sièmen. Sen mojne ploda kandau juvän, ili zernovkan nimiè.

Juväs on pièni zarodìša juuren, počkan i piènen suomuon ke, kudamal sièmen on èrotettu ostatočnojs čuastis. Tämä suomus on zarodìševojna lehtenä. Se nazìvajčeh semjadoljaksi, ili ščitkaksi. Ulgo nävön mugah pšenitsan semjadolja èj ole mehevän i lihamajzen fasolin semjadoljan nägöne.

Jiänyön sièmenen čuastin zajmi odnorodnoj jauhomajne massa - èndosperma - vnutrisemennikka (2). Èndospermas ollah pitatel'nojt veščestvat, kudamat sièmenen ijannän ajgana männäh zarodìšah ščitkan kauti.

(2) èndo - sydämes, sperm - sièmen, èndosperm znuaččiu vnutrisemennika, kudaman sejnät on sumbah kazvotuttu sièmenen ke (sièmenen sydämes).

Äjil tsvetkovolojl rastenijojl primièraksi, hernehil, ogurtsojl, podsolnečnikal, sièmenet stroenijan puoles ollah fasolin sièmenen nägözet. Tojzil, primièraksi, rugehel, kagral, kukuruzal, sièmenièn stroenija on mojne že, kuj pšenitsal.

Semjadolièn čislan mugah yhtet rastenijat suadih nazvanija kaksidol'nojt, tojzet - yksidol'nojt.

2. Sièmenièn sostuava

Sidä varojn pšeničnojs jauhos luaittu tahtas palajne huuhtellah veel.

Valgiè mutnoj vezi, kudama rojh tahtahan huuhtonnas, kruasih sluabojl ioda rastvoral sinizel tsvetal. Tämä ozuttau, čto pšeničnojs jauhos on krahmalua.

Jiänyt tarkan pezennän jal'geh klejkoj massa - klejkovina - èj kruassivu jodal sinizeh tsvetah. Tämä ozuttau sidä, čto sijd krahmalua jo èj ole. Sitkevyön tahtahal andau sijd olija klejkovina. Oman sostuavan mugah klejkovina on shodnoj kanan jajčän belkan ke i sentäh nazìvajčeh rastitel'nojksi belkaksi.

Täh luaduh, jauhos tahtahan huuhtomizen yhtevyös löyvytäh kaksi veščestvua: krahmala i belka (klejkovina).

Pajči belkua i krahmalua, pšenitsan juvis on viè razvua no ylen ograničennojs količestvas. Razvat vojbi löydiä èfiran vuoh, kudamas net livotah.

Esli nastoiè jauho èfiras i sijd kuadua èfira tarelkal, to èfiran isparenijan jal'geh sih jiäy voj pjatna. Tämä ozuttau sidä, čto pšenitsan juvis on razvua.

Sièmenen pitatel'nojt veščestvat. Mittyjzet pitatel'nojt veščestvat ollah fasolin semjadolis?

Kaččoen mikroskopan al slabojl ioda rastvoral kruasittuo hiènuo fasolin ili hernehen semjadoljan vijbalehta, vojbi nähtä äjja pyöryžöj tjomnosinjoloj juviè. Semjadolin kletkat rounu-gu ollah täytetyt krahmal'nolojl juvil. Ioda kruassi net sinizel tsvetal. Značit, fasolin i hernehen semjadolis, muga že kuj i pšenitsan juvis on krahmalua. Pajči suuriè krahmalan juviè, semjadoljan kletkojs nägyy äjja ènämmän hiènombiè juviè, kudamat on kruasivuttu žjoltojl tsvetal. Net sostoitah belkovojs veščetvas (Ris. 9).

Ris. 9. Kletkat hernehen sièmenes. Suuret krahmalan juvät i piènet belkovojn veščestvan juvät.

Täh luaduh myö tijjustimma, čto sièmenis on krahmalua, belkua i razvua. Nämièn veščestvojn čottah pitajčeh i razvivajčeh zarodìša oman èlavunnan ènzi päjvis suate.

Èj kajkis sièmenis nämä pitatel'nojt veščestvat olla yhten mojzes količestvas. Muga, primièraksi, bobovolojn rastenijojn sièmenis on pajči krahmalua, äjja belkua. Lejbä villjojn sièmenis èniten on krahmalua. Voj rastenijojn sièmenet ollah bohatat rastitel'nojl razvojl.

Pajči krahmalua, belkua i razvoj, daže nävöldäh juuri kujvis sièmenis on vettä. Esli hijluttua kujvat sièmenet probirkas, to terväh probirkan sejnil, sen ylä čuastis, laskevutah vezi pizarat. Sièmenis olija vezi hijlutannas isparjajččih, a sijd sagoj probirkan vilulojl sejnil.

Èri rastenijojn sièmenis on èrilajne količestva vettä. Veen količestva saman sortan rastenijojn sièmenis zavissiu nijen kujvuanda sposobojs i sièmenièn kypsevynnäs: kypsis sièmenis vettä on vähembi, kuj èjkypsis.

Sièmeniè poltaes vägeväl tulel net ènzimäj hijllytäh, tämän yhtevyös krahmala, belkat i razvat vähäjzin paletah, i palannan rezul'tattana sièmenis jiäy vaj vähäjne tuhkua.

Tämän mugah vojbi luadiè zaključenija, čto kujvis sièmenis ajnos on vettä, palaiè organičeskoloj veščestvoj i èjpalaiè mineral'noloj suoliè (tuhka).

3. Sièmenen muutunda idäes

Lopninuon kožuran läbi ènzimäj työndyy koreška, a sijd ruvetah nägymäh i ènzimäjzet lehtyöt i stebel'kajne (Ris. 10). Tämä on nuori rastenija, kudama razvivajčeh zarodìšas.

Ris. 10. Fasolin sièmenen ijandä. a- semjadolja, p - rubčikka, k - juuri, d - steblja, e - počka 1,2,3 - yksi semjadolja on otettu iäre, čtobì parembi nähtä zarodìšan čuastit, 4 - fasolin nuori rastenija.

Ris. 11. Opìtta, kudama ozuttau semadoljan značenijan. Hural - fasoli kahten semjadoljan ke; keskel yhten semjadoljan ke, ojgièl - semjadoljan četvertin ke.

Tämän mugah, ènzi ajgah, kuni èj kazveta juuret i lehtet, zarodìšan pitanija mänöy pitatel'nolojn veščestvojn čottah, kudamat ollah sièmenes.

Sièmenen sostuavan muutunda idäes. Pitatel'nojt veščestvat - krahmalat, belkat, razvat, kudamat ollah kujvas sièmenžes, vees èi rastvorjaiččiuvuta.

Ijannän ajgah sièmenen sostuava zametno muuttuu. Èndosperma rojh pehmièksi, i puzerdaes siid valuu valgiè magièhko židkosti. Idäièn sièmenièn sostuavan issledujčenda ozutti, čto nijs soderžih osoboveščestva - diastaza. Diastaza muuttau sièmenen krahmalan vedeh rastvorjajččiudujaksi suaharizeksi veščestvaksi. Vot mintäh idänyöt- sièmenet imejjah magièhko magu.

Pajči diastazua, kudama dejstvujččoču krahmalah, idäis sièmenis on mujda veščestvoj, kudamat svojstvojn mugah ollah shodnojt diastazan ke. Nämä veščestvat muutetah rastvorimojh sostojanijah èj krahmala, a belkat i razvat.

Nenga muuttuu sièmenen sostuava sen idäes. Nerastvorimojt pitatel'nojt veščestvat muututah rastvorimolojksi i sentäh kebièh tungevutah rastenijan kazvajah zarodìšah.

4. Sièmenen ijandäh nähte pidäjat uslovijat

Veen značenija sièmenèn ijannäs. Sièmenièn ijandäh nähte ènne kajkkiè pidäy vezi. Sil on značenija sièmenièn pitatel'nolojn veščestvojn rastvorjajččemizes. Rastenijan kazvaja zarodìša pitatel'noloi veščestvoi voibi ottua vaj rastvoriudunuona.

Pajči sidä, vezi, tungevuttuo sièmenen sydämeh, suau aigah sen turbuomizen i sièmenen oboločkan rebiènnän.

Opìtojl on dokažittu, èri rastenijojn sièmenet trièbujjah ijandäh nähte èri količestva vettä. Äjjal tämä zavissiu sièmenen sostuavas. Suurin količestva vettä otetah bobovolojn rastlenijojn sièmenet, kudamièn sostuavah kuuluu äjja belkoj. Turvotes nämièn sièmenièn vièssa suurenou kaksi kerdajzesti. Lejbä villjojn sièmenièn, kudamat ollah bohatat krahmalistolojl veščestvojl, ijandiä varoin pidäy äjiä vähembi vettä. Kaikkiè vähembi vettä pidäy voj rastenijojn sièmenièn ijandäh nähte.

Bobovolojn rastenijojn, a muga že äjièn ovošnolojn rastenijojn sièmenet, kudamat ijandäh nähte trebujjah suuri količestva vettä, ènne kyl'vändiä kastetah.

Èrähièn peldo i ovošnolojn rajostenijojn kyl'vö pidäy luadiè ajjoj keviäl, kuni počva on dostatočno bohatta kevät vlagas. Mejjan sojuzan zasušlivojs polosas primenjajčeh ajgajne kyl'vö. Tämän mojzes kyl'vös idäjat sièmenet i nuoret rastenijat suahah suurin količestva vettä. Sentäh net èhtitäh ènne zasuhojn tulendua kazvua i razvivaija vägevä juuri sistema.

Lämmän značenija sièmenièn ijannäs. Kagran ijatändä èriluadujzes temperaturas ozuttau, čto jo vijes gradusas lämmiä tsel'sijan mugah (+5 ° C) sièmenet ruvetah idämäh. Ènämmäl alemmas temperaturas (+1 ° - +2 ° C sah) kagra vaj turbonou, no èj ija. Kajkis alahajne temperatura, kudamas sièmenet ietäh, nazìvajčeh minimal'nojksi (t.s. kajkis piènemäksi) temperaturaksi. Opìtojl on tijjustettu, čto èrähièn rastenijojn (rujs, ozra, pelvas) sièmenet vojjah idiä 0 °:s +3 ° C sah temperaturas. Južnolojn rastenijojn (ogurtsan, tìkvan, rijsan) sièmenet ietäh äjiä korgièmmas temperaturas, +10 °:s +14 ° C sah. Primièraksi minimal'noj temperatura tìkvua varojn on +14 ° C.

Èriluadujzièn rastenijojn sièmenet ietäh èrilajzes minimal'nois temperaturas. Tämän osnovanijal azetetah kyl'vö srokat èriluadujzih rastenijojh nähte.

Morkovkan i petruškan sièmenet kylvetäh kajkis ajgazimbana srokkana sentäh kuj net hyvin ietäh alahajzes temperaturas

Esli temperatura rojh ylembi +5 ° C, to kagran sièmenet ietäh parembi. Ylen terväh i družno net iètäh +25 ° C temperaturas. Temperaturua, kudamas parembi kajkkiè ietäh dannojt sièmenet, sanotah optimal'nojksi.

Ogurtsat, tìkva, i fasoli kyl'vetäh, konza počva dostatočno lämbièy päjväjzes i azettuu lämmä siä.

Piäl +25 ° C temperaturas kagran ijandä hillenöy. +30 ° C temperaturas viè idäy èj suuri količestva sièmenis. Esli temperaturua nostamma ièlleh päj, sièmenet sovsem èj ruveta idämäh: ijandä pièttyy. Kajkis korgièmbua temperaturua, kudamas dannojn rastenijan sièmenet viè vojjah idiä sanotah maksimal'nojksi (kajkis suurimmaksi).

Vozduhan kislorodan značenija sièmenièn ijannäs. Esli stakanan poh'jal panna hernehen sièmeniè i valua stakanah lajdoj myöte vettä, to sièmenet vaj turvotah, no èj ietä (Ris. 12). Tämä ob"jasznjajčeh sil, čto vees on ylen vähän vozduhua. Mejjan opìtta ozuttau, čto vozduha on neobhodimoj sièmenièn ijandäh nähte. Nygöj jiäy tijjustua, mittyjne vozduhan čuasti pidäy ijandäh nähte.

Ris. 12. Opìtta, kudama ozuttau, čto sièmenièn idämizeh pidäy vozduha. 1 - sièmenet veen al èj ietty, 2 - kastetut sièmenet märräs vozduhas iettih.

Vozduha on kahten guazan smesi - kislorodan i azotan; pajči tädä sijd on èjsuuris količestvojs uglekislojda guazua. Čtobì tijjustua, mittujne vozduhan sostuavas olija guazojs on neobhodimoj sièmenièn idämizeh nähte, luaitah èjsložnoj opìtta.

Yhteh bankah, kudaman syväjn sejnät on pejtetty märräl bumuagal, pirotetah èjsuuri količestva idäiè sièmeniè, sumbah salvatah se, i pannah lämmäh kohtah. Kontroljua varojn rinnal pannah tojne sen že mojne banka, no sièmenittäh. Esli 1-2 päjvän mändyö tojzeh bankah vijja sytytetty pärièhyt, se palau. Tämä ozuttau, čto bankas on dostatočnoj količestva kislorodua.

Esli že vijja ènzimäjzeh bankah idäièn sièmenièn ke sytytetty pärièhyt, se kijrehesti sambuu (Ris. 13). Tämä ozuttau sidä, čto vozduhan sostuava bankas idäièn sièmenièn ke muuttuj: kislorodua èj löyvy. Esli že piästiä vozduha bankas izvestkovojn veen läbi, to jal'gimäjne rojh mutnojksi. Tämä ajnos rojh uglekisloin guazan olles.

Ris. 13. Opìtta, kudama ozuttau vozduhan sostuavan muutundua idäil sièmenil. Astijas 1 kisloroda otettih idäjat sièmenet - tuohus sambuu; Astijas 2 sièmeniè èj ollut - tuohus palau.

Sièmenièn hengitännäs lähtijal lämmäl tože on èj vähemmän važnoj značenija idujzen kazvandah nähte, sentäh kui temperaturan noustes sen kazvamine uskorjaičeh.

On-go svet neobhodimoj sièmenièn ijandäh nähte? Ènämbièn rastenijojn sièmenet, kui opìtat ozutetah, ietäh - bezrazlično - i valgiès i pimiès. Svet nijen ijandäh èj vlijajče. Toven, täs pravilas on isključenijoj: ènämmän tarka èriluadujzièn sièmenièn izučajčenda ozutti, čto èrähät nijs ravièmbah ietäh valgiès.

Muga, èrähièn sornjakojn (primièraksi mjatlikan) sièmenet, puuttuhuo syväl podčvah muan obražbotkan ajgah, obìčno èj ietä tojči äjièn vuozièn ajgana. Počvan pehmittäes uuvessah hejtetyt svetlojl pinnal net ravièh ietäh. No on i mojziè rastenijoj (primièraksi povilika), kudamièn sièmenet ietäh vaj pimiès.

Vìvodat. Sièmenen stroenijan i sen ijannän izučenijas ènämmän važno on mujstua, čto: 1) jogahizes idäjas sièmenes on èlävä zarodìša, 2) rastenijan zarodìša vojbi kazvua vaj pitatel'nolojn veščestvojn čottah, kudamat ollah semjadolis ili èndospermas, y zarodìšan kazvandah nähte ollah neobhodimojt vezi, lämmä i kisloroda.

Udivitel'noj, ènzi kačonnal tainstvennoj ozuttauduja, sièmenen èlavustunda i razvitija tozi dièlos mänöy estestvennolojn zakonojn mugah. Ved' sièmenen sydämes on èlävä zarodìša. Kuni se on èlävä, sièmen vojbi idiä. Hävikkäh se mittyjzièn—tahto pričinoin täh - sièmen rojh idämättömäksi.

Èländä pokojaščolojs sièmenis vojbi löydiä hotja bì sen mugah, čto net hranies jatketah hengitändiä, t.s, kislorodan ottamista okružajuščojs vozduhas i uglekislojn guazan piäständiä. Täl faktal on suuri praktičeskoj značenija sièmenièn pravil'nojda hranindua varojn. Pidäy obespeččiè vozduhan (kislorodan) piäzendä sièmenen luo, muuten zarodìšat vojjah tukehtuo i kuolla. Hyvin luaittulojs hranilišojs azutah hyvä ventiljatsija. Täl meroprijatijal on značenija i sidä varojn, čtobì sièmenis èj rodis homehta i bakterijoj.

Zarodìša vojbi zavodiè razvivajjakseh vaj opredeljonnolojs uslovièlojs. Esli èj ole vettä, kislorodua i lämmiä - zarodìša èj rubiè zametno muuttumah, jiäden samah ajgah èläväksi.

Kazvajat sièmenet otetah kislorodua äjiä ènämbi, kuj pokojašojt. Sentäh kyl'vön ajgah pidäy sièmenet panna kislorodal bohattah kohtah, pidäy parembi pehmittiä počva, a sièmeniè syväl èj kyl'viä.

Sih nähte, čtobì otvlekajja kolhoznikat i edinoličnikat upornojs bor'bas sotsialističeskojn urožajn puoles, klassovojt vragat opitah viè èrähis kohtis ispol'zujja krest'janstvan èri sloièn otstalostiè. Hyö vnušajjah hejl, čto "urožaj tulou jumalas", organizujjah "juvièn svjatindä", èrilajziè molimiziè, varavutetah "jumalan nakazinnal" kevät ruadojh mänennäs tserkovnolojn pruazdnikojn ajgah. Kaj hejjan vreditel'skoj ruado napravljajčeh svoevremennojn kyl'vön srìvajčendah. Pièttymine kyl'vön ke daže yhteksi päjväksi kajkkiè Sojuzua myöte vojbi tuuva sih, čto myö èmmä sua 40 000 vagonua lejbiä.

Bor'bas urožajn puoles pidäy opirajjahes naučnolojh tièdolojh rastenijan èlajgah näh.

5. Sièmenièn valmistanda kyl'vöh

Sièmenièn ijandä. Èj kaj kyl'vetyt sièmenet ietä. Tojči čuasti sièmeniè èj anna orahiè, kačomatta sih, čto počvas on dostatočno vlagua, vozduhua i lämmiä. Tämän mojzis sièmenis zarodìša on kuollut, sentäh net èj ni ietä, net on idämättömät.

Yhtet sièmenet kavotetah ijandä sentäh, čto net kerättih liijan ajjoj i net èj èhtitty kypsetä; sledovatel'no, zarodìša nämis sièmenis èj ole valmis. Tojzet sièmenet lijjan kodvan viruttih, i zarodìšat nijs kuoltih. Ijandä srokka èri rastenijojn sièmenil on èrilajne. Èrähät sièmenet kavotetah ijandä ylen ravièh. Muga primièraksi, pajun, topoljan, vjazan sièmenet kavotetah oma ijanda - èrähièn päjvièn mändyö oman kypsynnän jal'geh. Sentäh nijdä èj sua hraniè, a pidäy kyl'viä kerras keriännän jal'geh. Lejbä rastenijoj, primièraksi pšenitsan, rugehen sièmenet sohranjajjah ijandä vaj 2-3 vuuven ajjan.

On rastenijoj, kudamièn sièmenet sohranjajjah ijandä äjièn kymmenièn vuozièn ajjan. Muga, primièraksi, kleveran sièmenet iettih 62 vuuven mändyö, rakitnikan - 84 vuuven mändyö, a afrikanskojn lotosan - daže 200 vuuven mändyö.

Kyl'vö materialas, kudamal on paha ijandä, èi piè vuottua hyviä urožajda. Sentäh kyl'vön ièl ajganah tijjustetah sièmenièn ijandä. Ijannän tijjustamizeksi ijatetäh 100 juviä, 10—15 päjvän mändyö lugiètah idänyjzièn juvièn količestva i tijjustetah nijen ijannän protsenta.

Juvät, kudamat èj ietty tänä ajgana čotajjah idämättömiksi.

Kyl'viä pidäy vaj idäil sièmenil.

Kyl'vö sièmenièn zasorjonnosti i puhtavus. Kyl'vö juvät tojči ollah äjjal zasoritut sornèlojn rastenijojn sièmenil. Muga, primièraksi, južnolojs rajonojs rajonojs zasorjonnosti èrähis sijojs dostigajčči 40-50%. Tämän mojzil juvil kyl'vähyö vojjah kazvua počti yhtet sornjakat.

Jogahizes sornjakan sièmenes kazvau sornjakka, kudama pejttäy kul'turnojn rastenijan i ottau počvas vlagan i pitatel'nojt veščestvat. Tojči sornojt rastenijat kajkkineh pejtetäh kul'turnolojn rastenijojn kyl'vöt. Tiä päj on jasno, čto kyl'vö sièmenièn zasorennosti äjjal alendau urožajda. Sentäh pidäy jo kylvännän ièl èrottua juvis kaj sornjakojn sièmenet.

Obìčno täh nähte kyl'vö sièmenet piästetäh osobojn mašinan - trieran läbi, kudamas kul'turnolojn rastenijojn sièmenet èrotah sornjakois.

Èrähis sornjakojs èj juuri kebièh piästä täyvellizesti. Nijen sièmenet muga äjjal forman, suuruon, vièsan i daže okraskan mugah ollah kul'turnolojn rastenijojn sièmenièn nägöjzet, čto nijdä on jugiè èrottua. Net i nimeksi suadih kul'turnolojn rastenijojn "sputnikat". Äjièn stoletièlojn ajgana ihmine tièdämättäh keräj yhtes urožajn ke sornjakojn sièmeniè, kudamat ollah ènämmän kul'turnolojn rastenijojn sièmenièn nägözet. Sornjakojn sièmenet, kudamat kypsetäh samah ajgah mittyjzen-tahto kul'turnolojn rastenijojn juvis, puhtastaes èj èrotettu kul'turnolojn rastenijojn juvis, sentäh kuj nijl oli yhten mojne forma, suurus i vièssa. Tulijana keviänä yhtes kul'turnojn rastenijojn sièmenièn ke net kyl'vettih pellol.

Počti joga kul'turnojl rastenijal on "sputnikka" sornjakka (Ris. 14). Rugehen obìčnoj "sputnikka" - kostera, pšenitsan - plevela, kagran - ovsjuga, prosan - mìšej.

Ris. 14. Sornjakojn "sputnikojn" sièmenet (tarkemmin - plodat). 1 - ovsjugan, 2 - kostran, 3 - plevelan.

Kyl'väes puhtastamattomil juvil kaduou v srednem kymmenes čuasti urožajs. Sentäh ènne päj tijjustetah kyl'vö juvièn zasorennosti i puhtavus.

Tijjustua sièmenièn zasorjonnosti on ylen prosto. Esli 50 g kohti juviè rojh 5 g primessiloj, to 100 g kohti nijdä rojh 10 g. Täs slučajs juvièn zasorjonnosti rojh 10%, nämièn sièmenièn puhtavus rubièu olemah 90%.

Kyl'vö juvis kypsennyjzièn suurièn sièmenièn rinnal on i hiènoloj, kypsenemättömiè. Kypsennyös sièmenes on valmistetut zarodìša i èndosperma, i sentäh se on suuri i jugiè. Täyzivièssajzis suuris juvis kazvetah vägevät orahat, hiènot že, näjvistynyöt, annetah sluabojt orahat libo sovsem èj ietä.

Sentäh kyl'vön ièl juvät sortirujjah osobolojl mašinojl - sortirovkil, kus suuret juvät èrotah hiènolojs.

Puhtastettulojl, sortirujttulojl juvil kyl'vändä andau urožajnostin suurenennan 15-20%-l.

Vìvodat. Urožaj mejjan sovhozojs i kolhozojls äjjal zavissiu kyl'vö materialan kačestvas.

Pidäy kyl'viä idäil, puhtastettulojl, sortirujttulojl sièmenil. Tämän mojzet sièmenet hyvin ietäh i kazvetah tervehiksi rastenijojksi, sledovatel'no, annetah suuri urožaj hyviä kačestvua.

Pidäy ajua iäre kaj vrednoj, mi mešajččou rastenijal normal'no kazvua. Sih nähte luaitah juvièn puhtastanda sornjakojs.

Glava III. Juuri. Rastenijan pitanija počvas. Vozdejstvija počvah sel'skojs hozjajstvas

Kui mänöy rastenijan pitanija počvas? Vot tsentral'noj voprossa, kudama pidäy sellittiä tädä glavua izučajes.

Sen jal'geh tullah ponjatnojksi praktičeskojt vìvodat sijd, kui parembi vozdeistvujja počvah urožajnostin nostattamizeksi meijan kolhozojs i sovhozojs.

1. Počva kuj sreda rastenijan razvitijah nähte

Počvas rastenijojn i životnolojn kuolluot čuastit razlagajjahes počvas olijojn millionojn mikrobojn dejstvijas. Puoleksi razložiudunuot organičeskoit veščestvat vujtil rastvèrjajjahes počvennojh vedeh.

Tämän mojzet peregnojnojn veščestvan rastvorat tungevutah počvan ylä slois syvembih. Net propitìvajjah pesku i savi, kleitäh net i kruasitah počva muzaval tsvetal.

Peregnojnolojn veščestvojn ièllehpäjhizes razložiudumizes nijs rojh mineral'noloj suoliè.

Esli valgièl listal bumuagua pirotamma kobran počvua i kaččelemma sidä, to hyvin nägyy, čto počva oman sostuavan mugah èj ole odnorodnoj. Sijd on èri suuriè rastenijojn i životnolojn čuastilojn ostatkoj, suuriè pesku palajziè i počvan hiènoloj častitsoj.

Ènämmän podrobnojmbah počvan sostuavan izučenijah nähte sen ke luaitah joukko opìttoj. Ènzimäj počva prokalivajjah. Tämän yhtevyös peregnojnojt veščestvat paletah, a počva zametno valgonou. Sijd prokaljonnoj počva vojbi panna probirkah puhtahan destillirovannojn veen ke i vägevästi pièksiä. Allus vezi rojh mutnojksi, a sijd vähäjzin rubièu sel'genemäh. Tämän yhtevyös probirkan poh'jal laskeh ènzimäj pesku, a sijd, sen piäl, savi.

Fil'trovannojn rastvoran vìparivanijan jal'geh čuaškan poh'jal jiäy žjoltovatojda poroškua. Tämä ozuttau, čto vedeh rasžtvorih mittyjne-tahto počvan čuasti. Tämän osadkan issledujčenda ozutti, čto sen sostuavah kuulutah počvennojt mineral'nojt suolat.

I muga, počva sostoiu kahtes čuastis: palajas, ili organičeskojs - peregnojas, i palamattomas, mineral'nojs peskus, saves, mineral'nolojs suolis.

Počvas on èj ylen suuri količestva vedeh rastvorjajččiuduiè mineral'noloj suoliè. Primerno, 100 g kohti počvua rojh 0,1 g-s 1 g sah suoliè. Nijen značenija rastenijan èlajjas on ylen suuri. Mineral'nojt suolat ollah pitatel'nolojna veščestvojna, kudamiè rastenija suau počvas päj.

Počvennojt mineral'nojt suolat rastvorjajjahes vees äjiä parembi, esli sih lizätä vähäjne kislottua. Tämän kebièh vojbi nähtä, esli sravniè vezine počvennoj vìtjažka vìtjažkan ke, kudama on suadu podkislennojn veen dejstvijas počvah. Jal'gimäjzen vìparivajes sijd lähtöy äjiä suurembi količestva mineral'nolojn suolièn osadkua.

Vaj ylen pièni količestva počvan mineral'noloj veščestvoj rastvorjajčeh vees i sentäh rastenijojn juuret kebièh nijdä otetah. Suurin čuasti nijdä vees èj rastvorjajččej i vaj častično vojbi rastvorjajjahes kislotojs. Se jo vähemmin pädöy rastenijan pitanijah nähte. Ni vees ni kislotas rastvorjajččematoj počvan čuasti sovsem èj päe rastenijojn pitanijah nähte. Tozi, počvas veen, vozduhan i mikrobojn èlännän vlijanijas männäh postojannojt himičeskojt izmenenijat. Sijd izvestnolojs uslovièlojs čuasti vedeh rastvorjajččiudumattomiè počvan mineral'noloj veščestvoj vojbi muuttuo rastvorjajččiuduiksi. Sentäh počvan rastvorjajččiudumattomua čuastiè vojbi pidiä kuj èrähän mojzena mineral'nolojn veščestvojn pitatel'nojna zapuassana, kudama rastenijat vojjah ispol'zujja tulijana ajgana. Počvan kovas rastvorjajččiudumattomas čuastis rastenija kijnitäh omil juuril.

Počvan fizičeskojt svojstvat. Esli lejkata počvas èj suuri kirpiččäjne, panna se bumuagal i piäl päj pajnua sidä sormel, to se levièy hiènolojksi čuastilojksi. Sijd hyvin vojbi èrottua suuret komkajzet - meččä orehan suuruot, ènämmän hiènot - pšenittsan juvän suurujzet i hiènot častičkat, kuj pöly. Počvat, kudamat levitäh suuremmiksi libo piènemmiksi komkajziksi, nazìvajjahes strukturnolojksi. Nijdä èrotetah strukturnojttomis, pölymäzis počvis, kudamat sostoitah hiènolojs častitsojs. Strukturnojttomat počvat ollah puhtahan saven i peškun nägözet. Pölymäzis počvis hiènot častitsat sumbah virutah yksi tojsta vaste, luadien ylen kajdaziè poroj. Naoborot strukturnolojn počvièn komkajzièn välil liètäh skvažinat.

Počvan fizičeskojt svojstvat zavisitah počvennolojn častitsojn suuruos, nijen traspoloženijas i sostuavas. Yhtet počvat, primièraksi savizet, paremmin piètetäh vettä, tojzet, primièraksi peskuhizet, kebièh se piästetäh. Yksièn počvièn syvembih sloih kebièh tungeh vozduha, tojzih se èj piäze. Yhtet počvat hyvin lämmitäh, tojzet - vähäl. Počvan svojstva piästiä vettä nazìvajčeh počvan vodopronitsaemostiksi. Peskuhizièn počvièn vodopronitsaemosti on suurembi, kuj savihizièn.

Strukturnojt počvat hyvin piästetäh vettä komkajzièn keskes olijojn levièlöjn välilöjn läbi.

Počvah puuttunut vezi èj kaj mäne syväl muah, a čuasti sidä imeh. Počvan svojstva pidättiä vettä nazìvajčeh vlagojomkzostiksi.

Počvan vlagojomkosti zavissiu skvažinojn suuruos i veel turbuoièn veščestvojn olennas. Muga, primièraksi pesku sen suurièn skvažinojn ke ravièh piästäy veen. Savizil počvil on suurembi vlagojomkosti. Vezi pièttyy èj vaj hiènolojs porojs čuastitsojn välil, no turbuois saven častitsojs.

Rastenijat èrilajzis počvis ollah èj yhten verran obespečitut veel. Parahat počvat omièn vezi svojstvièn mugah ollah strukturnoit počvat. Strukturnolojn počvièn suuri skvažinosti paremmin kaikkiè obespečivajččou atmosfernojn vozduhan piäzemizen suuremmal syvyöl.

Äjjal märrät počvat ollah vähän dostupnojt vozduhan piäzemizel, sentäh kui vezi ahtistau iäre vozduhan počvan skvažinojs. Strukturnojt peregnojnojt počvat omièn fizičeskolojn sžvojstvojn mugah ollah parahat počvat. Vlagan i vozduhan piäzendä nijh, parembi nijen lämbièndä nijen muzavan tsvetan kauti luaitah blagoprijatnojt uslovijat mikrobojn dejatel'nostiè i pitatel'nolojn veščestvojn sujtundua varojn počvas. Sentäh rastepijat nijs hyvin kazvetah.

2. Juuren stroenija i kazvanda

Juuri kazvau omal verhušečnojl čuastil. Täh näh vojbi ubedièkseh prostojl opìtal.

Esli hojkkajzel kistočkal luadiè tušil delenijat idänyön hernehen juuruoh i panna sièmen vlažnojh kamerah, to päjvän kahten mändyö vojbi nähtä, čto delenijat lähil juuren njokkua sijrryttih (Ris. 15). Tämä opìtta jasno ozuttau, čto juuri pitkenöy omal verhušečnojl čuastil èj suuren matkan piäs juuren njokkajzes. Kazvaja juurut okazìvajččou davlenijan počvan okružajččijojh častitsojh i sijrellen nijdä, tungevuu syvembäh i syvembäh počvah.

Ris. 15. Tušil razmečennoin juuren kazvanda. Hural risunkal nägyy černočkojn položenija opìtan allus, a ojgièn - nijen položenija suutkièn mändyö.

Midä ènämbi on tämän mojziè razvetvlenijoj, midä syvemmäl tungevutah juuret počvah, sidä paremmin rastenija suau vettä i pitatel'noloj veščestvoj, sidä luemmin rastenija kijnittäh muah.

Vojbi zastuaviè rastenijan razvivajččemah omua juuri sistemua viè ravièmbah. Ogorodnojs i sadovojs praktikas levièh primenjajčeh rastenijojn pikirujčenda prijoma. Kapustan ili tomatan rassadoin istuttaes otetah iäre "nyhtätäh" tsentral'nojn juuren njokka. Tämä auttau juuri sisteman razvetvljajčendua, bokovolojn juurilojn kazvandua počvan ylimbäjzis slois.

Juurièn tipat. Enämbi puoli kaksidol'nolojs rastenijojs imejččöy syväh muah mänijan glavnojn juuren, mnogočislennolojn razvetvlenijojn ke bokovolojn juurièn luo i hiènolojn močkièn ke nijl. Tämän mojzet juuret kannetah steržnevolojn nimiè.

Tojzen mojne juuri sistema on yksidol'nolojl rastenijojl.

Ènämmistöl lejbä villjoil juvän idäes roih kerral äjja juurutta, kudamiè sanotah pervičnolojksi juuriksi.

Nämil ènzi pervičnolojl juuril on suuri značenija nuoren rastenijan pitanijah nähte sen razvitijan kajkkiè aigajzemmal periodal.

Ièlleh päj stebljan muanalajzes ala čuastis kazvetah vtoričnojt juuret. Net annetah äjja razvetvlenijua èri napravlenijojs. Tämän mojziè juuriè sanotah močkovatolojksi

Nämièn kahten reunimajzièn tipojn (steržnevolojn i močkovatolojn) välil on èrilajziè perehodnoloj formiè. Primièraksi ènimil puulojl bokovolojn juurilojn kazvannan periä jugiè on opredeliè glavnoj juuri. Tämän mojzet juuret suadih nimeksi vetvistojt.

Nenga ollen juuren formojn èrottamizeksi net vojbi gruppirujja kolmen osnovnojn tipan mugah: steržnevojt, močkovatojt i vetvistojt.

Juuren čehlikka i juuren karvajzet. Nuoren juuren njokas on kolpačka. Tädä kolpačkua sanotah juuren čehlikaksi. Sen vojbi nähtä lupas nuorièn orahajzièn juuris, kudamat on kazvatettu vlažnojs kameras. Juuren čehlikka predohranjajččou juuren kazvajua verhuškua počvan častitsojn povreždenijojs, kudamièn välis juuri mänöy. Juuren syvetes čehlikan ulgo kletkat hièrovunnan täh počvennoloj častitsoj vaste, postojanno levitäh. Nijen sijah katkièmattah obrazujjahes čehlikan uuvet kletkat.

Märräs kameras kazvatettulojn orahajzièn juuril hyvin nägyy valgièhko puškajne. Tämä puškajne luaitah mnogočislennojt juuren karvajzet. Net pejtetäh juuren čuasti èrähän matkan piäs juuren njokkajzes, kudama on pejtetty čehlikal. Juuren karvajzet ollah ylen piènet, i nijen stroenija vojbi nähtä vaj mikroskopan vuoh. Sijd vojbi nähtä, čto juuren karvajne predstavljajččou ičes pitkän venytetyn juuren kožitsan kletkan (Ris. 16).

Ris. 16. Juuren karvajzen stroenija mikroskopan al. 1 - čuasti juuren tkanilojs karvazièn ke; 2 - juuren karvajne se on kletka, kudaman sydämes on protoplazma, jadra i kletočnoi sokka.

Juuren karvajzil on ylen važnoj značenija rastenijan pitanijas. Nijen vuoh äjjal suurenou juuren kosketuksen pinda počvan častitsojn ke (Ris. 17). Tämä auttau paremmal veen i sih rastvorinnujzièn pitatel'nolojn veščestvojn otannal počvas.

Ris. 17. Pšenitsan močkovatoj juuri tartunujzien počvan čuastitsojn ke.

I muga, jogahizes juures vojbi èrottua kolme čuastiè: 1) kazvaja čuasti, kudama on lähel juuren verhuškua; 2) ièlleh päj sen njokkajzes on pitatel'nolojn veščestvojn pogloščajuščoj čuasti juuren karvajzièn ke; 3) nakonets, juuren čuasti, kudama on kajkkiè lähembänä juurda, - šuoriè, sumba, kudamas èj ole juuren karvajziè, sostavljajččou pitatel'nolojn veščestvojn provodjašojn čuastin.

Juuren syväjn stroenija. Juuren karvajzièn kauti vezi sih rastvorinkujzièn mineral'nolojn suolièn ke postupajččou počvas juureh i siè päj mänöy ièlläh rastenijan stebljah.

Kaččoes mikroskopan al hojkkajsta juuren lejkkavusta (Ris. 18) jasno nägyy, čto se sostoiu èri suurujzis i èri formajzis kletkojs. Tsentral'nojs juuren čuastis nävytäh rezko očerčennojt pyöryžät kol'čat - trubkojn pojkki lejkkavukset. Nijen ulgo puolel on rihloj odnorodnoj kletočnoj tkani.

Ris. 18. Nuoren juuren pojkki lejkkavus (mikroskopan al). Hural - nuoren juuren pojkki lejkkavus (mikroskopan al pienel suurennuksel). Nävytäh karvaizih tartunuon počvan častitsat. Ojgièl - čuasti pojkki lejkkavukses (äjja1 suurennettuna) 1 - juuren karvajzet, 2 - kožitsa, 3 - kuori, 4 - sosudat.

Rìhloj odnorèdnoj tkani, kudama leviènä kol'tsana okružajččou tsentral'nojn čuastin, obrazuiččou juuren kuoren. Se sostoiu suuris hiènosejnäjzis kletkojs.

Kajkkiè ulgomane sloja, kudaman kletkat ollah hiènot i sumbah azettunuot rinnakkaj, obrazujččou juuren kožitsan sijd lähtijojn juuren karvajzièn ke (Ris. 18).

Juurièn raznoobrazija. Juuri on rastenijan pitanijan organa. Juurièn vuoh rastenija kijnittyy počvah. Pajči tädä äjièn kaksivuodizièn rastenijojn glavnoj juuri puaksuh on pitatel'nolojn veščestvojn keriändä kohtana. Tämän yhtevyös juuri äjjal jarenöy i suau èriluadujziè formiè. Tämän mojzièn juurièn tipičnojna primièrana vojjah olla äjièn mejjan ovošnolojn rastenijojn (svjoklan, morkovkan) juuret.

Dikojn rastite1'nostin keskes on muga že èj vähä primièroj tämän mojzis juuris. Primièraksi, oduvančikal, tsikorijal, lopuhal zapasnojt pitatel'nojt veščestvat kerävytäh juurih. Nämièn pitatel'nojn zapuasojn čottah tojzena vuodena ravièh kazvetah stebljat, lehtet i kukat.

Èrähil äjjavuodizil rastenijojl pitatel'nolojl veščestvojn zapuasat kerävytäh èj glavnojh juureh, a lizä juurih, kudamat kazvetah stebljan ala čuastis. Georginoil čistjakal lizä juuret zapašnolojn pitatel'nolojn veščestvojn ke muututtih klubnjaksi (Ris.19). Klubnilojn pitatel'nojt veščestvat männäh stebljan, lehtilöjn, kukien kazvattamizeh. Konza rastenija potrebljajččou kaj pitatel'nojt veščestvat, to tämän jal'geh klubnjat kujvetah. Nuoris juuris uuvessah sujtutah pitatel'nojt veščestvat; täh luaduh rojh uuziè klubniloj.

Èrähil tropičeskolojl rastenijojl stebljan lizä juuret, kudamat èj täytetä muah sah. Tämän mojzet juuret nazìvajjahes vozdušnolojksi (Ris.20). Vozdušnolojn juurièn kožitsa on rìhloj, kuj gubka. Se kebièh imöy vihma veen i vezi höyrylöj, kudamat ollah vozduhas.

Ris.19. Georginan juurièn klubnjat.

Ris.20. Tropičeskojn orhidejan vozdušnojt juuret.

3. Rastenijan pitanija počvas

Sida varojn kollodiuman hojkas pljonkas luaitah huavojne. Nengoma huavojne vojbi luadiè kalan puzuris libo kolbasan kuores. Huavojzen läbi nägyja seinäine rubièu predstavljaiččemah ičes juuren karvajzen oboločkua. Huavojzeh valettu krah'mal'noj klejstera uslovno otetah kletkan karvajzen soderžimojksi. Huavojne pannah iodan sluabojh rastvorah, kudama täs opìtas rubièu zamenjajččemah počvennolojn suolièn rastvorua (Ris. 21).

Ris. 21. Opìtta osmosan ke.

Tämä opìtta ozuttau, čto huavojzen sejnäjne piästäy läbi èj kajkkiè veščestvoj; primièraksi, huavojzes olija krahmala èj piäze sen sejnän läbi.

Tämä ylen hyvin nägyy, esli se že opìtta vähäjzen muuttua: huavoizeh valua iodan rastvorua, a stakanah - krahmal'nojda klejsterua. Sijd klejstera stakanas ylen terväh kruasih sinizel tsvetal. Iodan okraska jiäy muuttumattomaksi. Jasno, čto krahmala èj piäze huavojzen sejnäjzen läbi.

Sledovatel'no, yhtet rastvorat, primièraksi iodan rastvora, kebièh piästäh pereponkan läbi; tojzet, primièraksi, krahmal'noj kleistera, èi piästä.

Sen mojzet pereponkat, kudamat piästetäh läbi yksiè veščestvoj i èi piästetä toiziè, nazìvaijahes polupronitsaemolojksi pereponkoiksi. Rastvorojn že projinda polupronitsaemolojn pereponkojn läbi kandjou osmosan nimiè.

Juuren karvajzen oboločka yhtes sen rinnal olijan protoplazman slojan ke on polupronitsaemoi pereponka. Mineral'noloin suolièn rastvorat svobodno piästäh sen läbi juuren karvajzeh. Juuren karvajzes rastvorat projitah sosedneloih kletkoih i lopul puututah juuren sosudojh (Ris. 22). Nämiè sosudoj myöte rastvorat juures päj noustah stebljah.

Ris. 22. Veen matka juuren karvajzes juuren sosudojh sah.

Juurièn rastvorjajušoj dejstvija. Nerastvorimojt počvan veščestvat èlävièn juurilojn dejstvijas vojjah muuttuo rastvorimolojksi veščestvojksi. Tämä vojbi nähtä sledujušolojl opìtojl.

Tsvetočnojn bankan poh'jal pannah hyvin polirujdu mramornoj plastinka. Bankah pirotetah muada i istutetah hernehen libo tojzen rastenijan sièmeniè.

Konza juuret hyvin kazvetah, net ruvetah tabuamah plastinkan pindua. Esli vähän ajjan mändyö tämä plastinka ottua iäre i pestä muas, to šuorièl pinnal ruvetah jasno nägymäh juurièn jallet. Juuret rastvorittih omil vìdelenijojl kova mramora, kudama oman sostuavan mugah on lähil, puaksuh počvas olijua, izvestnjakkua.

Tijjammä, čto sinine lakmusovoj bumuaga kislotas ruskenou. Nuoret juuret, panduna märräl sinizel lakmusovojl bumuagal jatetäh sih ruskièn tsvetan jallet. Sledovatel'no rastenijan juuret vìdeljajjah kislottua.

Juuril vìdeljajdu kislotta, dejstvujen počvan kovih častitsojh primièraksi izvestnjakkah i fosforitojh, sijrdäy net rastvorojh. Tämän mojzena net kebièh imiètähes juuril. Sledovatel'no, juuret vojjah ispol'zujja i net nerastvorimojt mineral'nojt veščestvat, kudamiè suuris količestvojs on počvas.

Midä suau rastenija počvas päj? Mittyjziè veščestvoj rastenija suau počvas päj, pitkän ajgua naukas jaj tièdämättäh. XIX stoletijan jal'gimäjzil desjatiletièlojl učjonojt suurel nastojčivostil stremittihes razreššimah tädä voprossua.

Tämä suadih tièdiä rastenijojn iskusstvennojs počvas kazvatannan vuoh. Iskusstvennoj počva valmistettih puhtahas peskus, kudama ènne päj huuhtellah veel i kislotal, a sijd hijlutetah. Täh luaduh sijd aettih iäre rastvorimojt pitatel'nojt suolat.

Peskun sijah vojbi ottua destillirovannojda vettä.

Tämän mojzeh sredah, kus èj ole ni mittujziè pitatel'jonoloi veščestvoj, lizätäh opredelennois količestvas rastenijoj varoin pidäiè mineral'noloi suoliè.

Kazvattaen rastenijoj iskusstvenno valmistetus počvas, vojbi suaha tièdiä mittujzet veščestvjot ollah pidäjat rastenijojn èlaigah nähte.

Osobenno porazitel'nojt oman prostovuon i nagljadnostin puoles ollah opìtat rastenijojn kazvatannas vezi rastvorojs.

Stjoklahizeh bankah valetah destillirovannojda vettä, kudamah rastvorjajjahes kaj rastenijan pitanijua varojn pidäjat mineral'nojt suolat. Ylähäl banka sumbah salvatah probkal kahten loukon ke. Yhteh loukkoh pannah idänyt sièmen. Idujzen juuret upotetah vedeh, a steblja i lehtet jiähäh ulgo puolel. Tojzeh loukkoh pannah stjoklahine trubkajne, kudaman kauti joga päjvä rezinovojl nasosal puhalletah rastenijan juurièn hengitändiä varojn pidäja vozduha (Ris. 23).

Ris. 23. Pitatel'nois rastvoras kazvaja kukuruza.

Ris.24. Gretsihan razvitija pitatel'nojs rastvoras. 1 - täydellinen pitatel'noj smesi; 2 - smesi, kudamas èj ole yhtä pidäiä suolua.

Esli rastenijal on svežojt jarkozeljonojt lehtet, hyvin razvivajčeh, andau kukan i sièmenet, to se ozuttau, čto täs rastvoras on kaj sen èlajgah pidäjat pitatel'nojt veščestvat. Esli že rastenijan kazvanda pièttyy, rastenija kellastuh, sen verhuška kujvau, to, nähtävästi rastenijal èi täyvy mittuiziè-tahto sen normal'nojda razvitijua varojn pidäiè pitatel'noloj veščestvoj.

Pidäiksi čotajjah net pitatel'nojt veščestvat, kudamittah èj voj olla rastenijan razvitijua.

Opìtat rastenijojn pitanijan ke ozutettih, čto rastenijan razvitijah nähte, pajči vettä, osobenno ollah pidäjat sledujušojt veščestvat: azotta, fosfora, sera, magnija, kalija, kal'tsija, rauda.

Kajkkiè vuažnojmbina rastenijan pitanijua varojn ozuttauvuttih suolat, kudamis on azotta, fosfora i kalija. Hyvä urožai suadih vaj sijd, konza počvas oli dostatočnoj količestva nämiè suoliè.

Azotan značenija ylen hyvin nägyy sledujušojs opìtas. Yhteh bankah lizätäh kaj pitatel'nojt veščestvat, a tojzeh kaj, pajči selitrua (suola, kudamas on azottua). Molembih bankojh istutetah kaksi yhten mojsta podsolnečnikan orahasta. Vähän ajjan mändyö ènzimäjzes bankas kazvau kaksi vägeviä rastenijua, kudamat annetah kukat i sièmenet; tojzes kazvetah sluabojt, čut' muan piäl nouzijat rastenžijat. Opìtas nägyy, čto rastenijan èlajgah nähte pidäy azotta. Esli počvas, kudamah tahtotah kyl'viä, on vähä azottua, to lizätäh azottua ili ammiačnoloj suoliè, kudamis on azottua.

Suuri vlijanija rastenijan razvitijah on rauval. Obìčno opìtojs rastenijojn pitanijan ke annetah ylen pièni količestva suoliè, kudamis on raudua; kajkkiè kaksi-kolme kapljua razbavlennojda rastvorua.

Opìtta ozutti, čto täyvellizes pitatel'nolojn veščestvojn rastvoras kazvatettu kukuruza ylen hyvin razvivaiččih, kukki, andoj počatkat i kypset sièmenet. Kukuruza že, kazvatettuna rauvattomas rastvoras, andoj vaj kajkkièdah èrähiè kajdajziè keldajziè lehtiè i terväh kuoli.

Opìtojn kauti vojbi tijjustua mestnolojn počvièn plodorodija, - tijjustua, mittyjzet pitatel'nojt veščestvat i mittyjzes količestvas ollah nämis počvojs.

Sidä varojn èrähiè astijoj täytetäh mestnojl počval, pannah pitatel'nojda suolua, primièraksi suolua, kudamas on fosforua. Sen jal'geh istutetah sièmenet. Esli rastenijat kajkis astijojs kazvetah yhteläjzesti, to mestnojs počvas fosforua on dostatočno. Esli že fosforan liziännäs rastenijan razvitija kohenou, to počvas fosforua on nedostatočno. Sidä pidäy vijja nämil peldolojl, čtobì suaha hyvä urožaj. Počvah pandavat pitatel'nojt veščestvat naznvajjahes mineral'nolojksi udobrenijojksi.

Laboratornolojn opìtojn lizäksi luaitah opìttoj pellol prirodnolojs uslovijojs. Tämän mojzet peldo opìtat levièh praktikujjahes opìttolojl stantsijojl. Omièn issledovanijojn rezul'tatojl opìtnojt stantsijat ozutetah, mittyjziè udobrenijoj i mittyjzis količestvojs pidäy andua dannojn rajonan peldolojl.

4. Počvan udobrenija i obrabotkan značenija

Èri rastenijojs potrebnosti pitatel'nolojh veščestvojh on èri luadujne. Sentäh korgièn urožajn suandah nähte èrilajzil kul'turojl pidäy andua èriluadujsta udobrenijua. Muga primièraksi, salatal, kapustal, špinatal i mujl rastenijojl, kudamil on äjja suuriè lehtilöj, annetah udobrenijua, kudamis on azottua.

Rastenijat počvas, kudama on udobrjajdu azotal, ravièh ruvetah kazvamah, lehtet suahah muzavan-vihanda okraska. Esli počvas azottua on vähä, to rastenijat kazvetah sluabo, i rastenijan lehtil rojh blednoj okraska.

Korneplodojl i kezriändä rastenijojl (pelvas, lijna) ènimyttäh annetah udobrenijoj, kudamis on kalijua.

Mejjan počvis rastenijat ènämmäl čuastil stradajjah azotan, fosforan i kalijan nedostatkas. Muut pitanijah nähte pidäjat veščestvat počvas obìčno ollah dostatočnojs količestvas. Puaksuh počvas èj täyvy vaj yhtä azottua, ili fosforua ili kalijua. Počvan plodorodijan nostandua varoin primenjaijah èriluadujziè udobrenijoj. Net vojjah olla täyzinäjzinä, t.s. nijsä on kaj pidäjat pitatel'noit veščestvat, ili èitäyzinä, t.s. niis on yksi libo kaksi veščestvua: ili azotta, ili fosfora, ili kalija.

Ènämmän levièmmäl rasprostranjonnoj täyzinäjne udobrenija on tadeh. Sen sostuavah kuulutah: kodi žijvatojn podstilkat i ullostukset. Podstilka imejččöy rastitel'nojn proishoždenijan: sih kuulutah rastenijojn kujvat čuastit (èrilajzièn kul'turnolojn rastenijojn ollet, puulojn lehtet, torfa). Žijvatojn ullostukset sostoitah korman èj perevarjonnolojs čuastilojs, kudamat ènimyttäh ollah rastitel'nojda pro-ishoždenijua, i, pajči sidä žijvatojn rungan veščestvojn raspadan produktojs.

Täh luaduh, yhtes tadehen ke jarilleh tuuvah počvah čuasti mineral'noloj suoliè, kudamat oli otettu pellos yhtes urožajn ke, a muga že životnojda proishoždenijua olijat organičeskojt veščestvat. Tämän täh tadehes on äjja azotan, fosforan i kalijan soedinenijoj, s.o. rastenijan pitanijah nähte pidäiè veščestvoj.

Pajči počvan himičeskojn sostuavan parandamista tadeh okazìvajččou vlijanijua i počvan strukturah. Pölymäzet počvat tadehen vièdyö tullah hiènokkajziksi, sentäh kuj počvan čuastit klejjahes organičeskolojl veščestvojl. Summat savi počvat tadehen viènnäs suahah suurembi pehmevys.

Esli joga vuozi andua jarilleh počvah tadehena vaj čuasti mineral'noloj veščestvoj, kudamat kul'turnojt rastenijat otettih počvas, to lopul vojbi rodièkseh počvan lajhtunda. Čuasti pitatel'noloj veščestvoj yhtes lejbä villjojn juvièn ke, kartofeljan klubnilojn ke, pelvahan kujdulojn ke jarilleh tuomatta viètäh linnojh ili zavodojh i siè potrebljajjah.

Sentäh, pajči organičeskoloj udobrenijoj, korgièn urožajn suandah nähte pidäy vijja počvah mineral'noloj udobrenijoj. Èrojtetah kolme gruppua mineral'noloj udobrenijoj: azotistojt, fosfornojt i kalijnojt udobrenijat.

Udobrenijojn keskes suuri značenija on puulojn, torfan i olgièn tuhkal. Se on tsennoj kalijnoj i fosfornoj udobrenija. Tsarskojs Rossijas mineral'noloj udobrenijoj počti èj primenjajdu, osobenno krest'janskolojl peldolojl. Sovetskojs Sojuzas krupnojn sotsialističeskojn sel'skojn hozjajčstvan razvitijan yhtevyös mineral'nolojn udobrenijojn potrebljajčenda i luainda kazvau ylen ravièh. Tämä obespeččiu ièllehpäj pyzyjan urožajn nouzennan mejjan kolhoznolojl i sovhoznolojl peldolojl.

Počvan obrabotkan značenija. Pajči počvan sostuavan muuttumista udobrenijojn kauti, suuri značenija urožajnostin nostattamizes on pravil'nojl počvan mehaničeskojl obrabotkal.

Èriluadujzet počvan mehaničeskojn obrabotkan vidat svoditahes počvan ylimbäjzièn sloièn kiänändäh i počvan pehmitändäh.

Ènzimäjne dostigajčeh kyndämizel, tojne - astuvojnnal ili kul'tivatorojn ruavol. Nämièn obrabotkan prijomojn rezul'tattana počva roih ènämmän dostupnojksi kul'tu-rnolojn rastenijojn juurièn razvitijah nähte sijd. Tämän kauti počvah parembi tungevutah atmosferas päj vozduha i vlaga, kudamat ollah pidäjat kuj iče rastenijojn pitanijah nähte, muga i poleznolojn počvennolojn bakterijojn èlajgah nähte. Tämän yhtevyös ravièmbah mänöy počvan muutunda, organičeskolojn veščestvojn razložinda, äjièn nerastvorimoloin počvan čuastiloin sijrryndä rastvorimojksi; počva rojh plodorodnojmmaksi, i rastenija andau suurimman urožain.

Počvan mehaničeskojn obrabotkan vuoh muga že hävitäh pellos sornjakat. Èj omaajgane i paha počvan obrabotka suau ajgah peldolojn zasorennostin sornjakojl i täs rojh urožajn piènenemine.

Sel'skojn hozjajstvan kollektivizatsija avuau suuret vozmožnostit počvan obrabotkan usoveršenstvovanijah nähte individual'nojh hozjajnstvah sravnittuna. Syvä traktornoj kyndö, pièndarièn hävittämine vojbi luadiè vaj krupnojs hozjajstvas. Mehanizatsijan kauti mejl on jo suuriè dostiženijoj počvan obrabotkan kačestvan kohendamizes, a täl on suuri značenija urožajnostin nostatannas.



Glava IV. Lehti. Rastenijan pitanija vozduhas päj. Hengitändä. Isparenija.

1. Vozdušnojn pitanijan avuamine vihannojl rastenijojl

Mustojtamma, čto vozduha on kahten tsvetattoman guazan - kislorodan i azotan smesi. Kisloroda podderživajččou palandua. Kislorodattah palajat tièlat sammutah. Ilmaj sidä èj mäne èlävièn organizmojn hengitändä.

Pajči kislorodua i azottua vozduhas on viè uglekislojda guazua. Uglekislojda guazua tulou atmosferah muan piäl olijojn lugemattaman količestvan èlävièn organizmojn hengitännäs, toplivan poltannas, happanemizes, vulkanojn izverženijojs. Vozdušnolojn virrojn vuoh tämä guaza tazajzeh levièy atmosferas. Jogahista 10000 čuastiè atmosfernojda vozduhua kohti tulou pribliziel'no 3 čuastiè uglekislojda guazua. Sentäh kuj vozduhan sloja, kudamas on uglekislojda guazua, pejttäy kajken muan šaran pinnan, to uglekislojn guazan yhtehine količestva on suuri. Uglekisloj guaza sostoiu uglerodas i kislorodas. Ugleroda on obìknovennojn puu hijlen glavnoj sostavnoj čuasti. On osoboj sorta kivi hijl'dä, muga kučuttu antratsit. Sijd on ènämbi enämbi 90% puhtasta uglerodua. Palaes ugleroda kislorodan ke, andaen uglekisloida guazua.

Kebièh vojbi tijjustua opìtan vuoh, čto uglekisloj guaza tovel sostoiu uglerodas i kislorodas.

Yhtenä uglekislojn guazan osobennostina on se, čto se èj podderživajče obìčnojda palandua. On odnako veščestvoj, kudamat paletah täs guazas. Tämän mojne on metalla magnija. Esli palajne serebristoida magnijan lentua sytyttiä vozduhas, se palaujarkojl oslepitel'nojl plamenil. Esli se ylen terväh panna ièl päj uglekisloil guazal täytettyh astièh, se jatkau palandua hilljakkajzen radžizennan ke. Tämän yhtevyös astijan syväjn sejnäjzil laskevutah hiènot hiilen častitsat.

Magnija palau täs sentäh, čto se yhtyy uglekislojn guazan sostuavas olijan kislorodan ke. Palaes magnija razlagajččou uglekizloin guazan kislorodah i uglerodah, t.s. ottau kislorodan uglekislojs guazas, a uglerodas osvoboždajčeh pièninä hijlen častitsojna.

Oli ajga, konza učjonojt duumajttih, čto pitatel'nojt veščestvat rastenijah tullah vaj počvas. Oli daže sen mojne mnenija čto rastenija vojbi èliä i kazvua, esli se suau vaj puhtasta vettä. Nygöj jo tarkah tijetäh, čto se èj ole muga.

Rastenijan sostuava. Ottaen mittyjzen tahto èj suuren rastenijan juuren, stebljan i lehtilöjn ke, vièssuamma sen. Sijd kujvuamma i uuvessah vièssuamma. Vièsan puolennus ozuttau, äjjago rastenijas olijua vettä höyrystyi.

Veen količestva rastenijojs on ylen suuri. Vasta lejkatun puun čurkas vezi sostavljajččou puolet sen vièsas. Èläväs travjanistojs rastenijas vettä on viè ènämbi - läs 90%.

Esli kujvua rastenijan ostatkua hijlutamma ièlleh vägeväl tulel, to se hijl'dyy, kuj opìtas sièmenièn ke, i, lopul, palau. Jiäy vaj èj suuri tukkujne tuhkua.

Rastenijah näh tämän mugah vojbi sanuo, čto se sostoiu: 1) vees, 2) tuhka (mineral'nolojs) veščestvojs i 3) palais (organičeskolojs) veščestvojs. Rastenijan palajat čuastit soderžitah suures količestvas uglerodua. Ènämmän tarkembi rastenijan sostuavan izučenija auttoj tijjustua, čto jogahista 100 g kohti organičeskojda veščestvua rojh läs 45 g uglerodua.

Lehtilöjn roli rastenijan pitanijas. Veen i mineral'nojt suolat rastenija suau počvas. Kusbo rastenijah tulou ugleroda? Juurièn kauti ugleroda rastenijah èj piäze, hotja sidä on äjja počvan peregnojs. Tämä ozutettih opìtat vezi i pesku kul'turojn ke: rastenijat hyvin razvivajttihes, hotja uglerodua èj ollut ni suolièn smesilojs, ni peskus, ni astijojs olijas vees.

Viè XVIII stoletijan lopul švejtsarskojl učjonojl Seneb'el udajččih tijjustua, kus päj rastenija suau uglerodua. Hän nabljudajčči, čto vihannat vedeh upotetut lehtet, pejtettihes päjvän valgiès mittyjzen liè guazan puzurizil. Olis vojnut duumajja, čto vìdeljajččih vedeh rastvoriudunut vozduha. No, puzurizièn keriännän i guazan issledujčennan, jal'geh učjonoj tijjusti, čto se on puhtas kisloroda. Kislorodan puzurizet lähtièttih ili iče lehtilöjs ili vezi rastenijoin steblilojn lejkkavukses. Učjonojn èdeh nouzi uuzi voprossa: kus päj tuli tämä kisloroda?

Hän luadi viè yhten interesnojn nabljudenijan. Počti ajvin sìrojs vees on rastvoriudunut vähäjne uglekislojda guazua. Gazirovannois vees tädä guazuo on muga äjja, čto se vuahtevuttau veen. Konza obìknovennoih jogi vedeh učjonoj lizäj uglekislojda guazua, to kislorodua lehtilöjs vìdeljajččih ènämbi. Naprotiv, esli vees oli vähä uglekisloida guazua, to kislorodan puzurizièn količestva väheni. Kièhutettuh vedeh upotettulojs lehtilöjs, kislorodua sovsem èi lähtenyt.

Sledovatel'no, kislorodan vìdelenija rastenijas proishodi vaj sijd slučais, esli vees oli dostatočnoj količestva uglekislojda guazua. Seneb'e povtori omat opìtat vezi rastenijojn ke i nägi net že javlenijat. Hän tièzi čto uglekisloj guaza sostoiu uglerodas i kislorodas: hän ènzimäizeksi èllendi, čto uglekisloj guaza, kudama mänöy vees rastenijah, muuttuu sijd: uglekisloj guaza razlagajčeh sen sostavljajušolojh veščestvojh - kislorodaksi i uglerodaksi.

Kisloroda tämän yhtevyös vìdeljajčeh rastenijas ulgoh, a ugleroda jiäy rastenijah i mänöy uuzièn palaièn organičeskolojn veščestvojn obrazujčendah.

Seneb'en sanojn mugah, rastenija rovno kuj pitajčeh vozduhal: se suau pitatel'nojn veščestvan - uglerodan uglekislojs guazas. Seneb'e, odnako, èj tièdänyt viè, kuj uglekisloj guaza tungevuu rastenijah. Tämä učjonojn mìsli oli muga uuzi i vuottamatoj, čto hänen otkrìtijah ènzi ajgojna èj tahtottu uskuo. Vasta myöhembäh, XIX st. švejtsarskoj učjonoj Sossjur i frantsuzskoj učjonoj Bussengo ènämmän tarkemmil opìtojl podtverdittih tämä otkrìtija. Hyö dokažittih, čto kujvan muan rastenijat suahah ugleroda sijd uglekislojs guazas, kudama on nijen lehtilöj okružajušojs vozduhas.

2. Lehten kletočnojn stroenijan osobennostit

Lehten kletočnoj stroenija. Hiènol lehten pojkki leikkavuksel mikroskopan vägeväs suurennukses vojbi nähtä (Ris. 25), čto forman puoles lehtet ollah èriluadujzet i ollah sijoitettu äjjah slojah.

Ris. 25. Kleveran lehten pojkki lejkkavus (mikroskopan al). a - ylä kožitsa; b - ala kožitsa; v - stolbčatoj tkani, g - gubčatoj tkani; d - sosudistoj pučka; e - ust'itsa.

Kaj muu lehten sangevus sostoiu hiènosejnäjzis kletkojs, kudamièn protoplazmas ollah jarkozeljonojt pyöryžät tel'tsat - hlorofillovojt juvät. Vot mis zavissiu lehten harakternoj vihanda tsveta.

Hlorofillovojt juvät sostoitah tsvetattomas belkovojs veščestvas, kudama on propitannoj vihannal krasjaščojl veščestval - hlorofillal.

Hlorofilla kebièh rastvorjajčeh spirtus. Rastvora suau izumrodno-vihannan okraskan. Iče že hlorofillovojt juvät spirtus èj rastvoriuvuta, a vaj rojtahes tsvetattomiksi.

Kletkat, kudamat ollah neposredstvenno ylembäjzen kožitsan al, ollah venytty pitkyöh päj, sumbah männäh tojne tojsta vaste i ollah sijojtuttu kožitsah nähte pystyh. Tämä on stolbčatoi tkani (Ris. 25, v).

Tädä slojua alembana ollah kletkat, kudamièn forma on nepravil'noj i ollah ènämmän rìhlo yhtytty keskenäh, obrazujen gubčatojn tkanin (Ris. 25, g).

Täs tkanis nävytäh èri suurujzet välizet - kletkojn välizet hovut, kudamat on täytetty vozduhal.

Lehten mjakotis vastavutah viè grupat sumbah yhtyvynnyjziè kletkoj. Nämä kletkat kuulutah lehten žilkajzil, t.s. sosudistolojl pučkojl, kudamat pronizìvajjah mjakotti (Ris. 25, d).

Lehten kletočnojs stroenijas on yksi interesnoj osobennosti. Tarkah kačottuo mikroskopan al lehtes otettuo ala kožitsua, voibi nähtä parnojt kletkat, kudamat èrotah forman i suuruon puoles. Nijen välis nägyy rago, kudama vièy mjakotin kletkojn välizih hodulojh. Tämän ravon nazvanija on ust'itsa, a parnojt sidä rajojttajat kletkat kannetah nimiè - zamìkajuščojt kletkat (Ris. 26).

Ris. 26. Lukovičnoin rastenijan lehten kožitsa. Nävytäh ust'itsat.

Ust'itsojn čisla lehten pinnal on ylen suuri. 1 kv. mm kohti tulou läs 100 ust'itsua. Značit, kv. santimetran suurujzel lehten palajzel nijdä rojh 10 tuhandeh sah.

Ylen puaksuh ust'itsat ollah lehten molemmil puolil - osobenno travjanistolojl rastenijojl, kudamat èletäh avonajzil sijojl. Ènimil puulojl i pil'veksizièn kohtièn rastenijojl ust'itsat ollah vai ala puolel.

Kajkkiè suščestvennojmbi lehten čuasti on mjakotin tkanit, kudamis ollah hlorofillovoit juvät.

Nijdä pejttaja kožitsa igraiččou zaščitnoida roliè. Kožitsan pinnal päi lehten sydämeh vijjäh ust'itsat. Lehten mjakotti on pronizìvajdu suonil, kudamat sivotah se stebljan i ièlleh - juuren ke.

3. Uglerodan otanda lehtil

Iče guazan razloženijan momentua nähtä èj sua. No kislorodan vìdelenija rastenijojl kebièh voibi nähtä. Sih nähte vezi rastenijan - primièraksi èlodejan - èrähiè oksajziè pannah stjoklahizen voronkan al astijah veen ke kudama on bohatta uglekislojs guazas. Tämän jal'geh pribora pannah jarkoih svetah. Ylen ravièh rastenijan èri stebel'kojn lejkkavuksis ruvetah èruomah hiènojzet guazan puzurizet (Ris. 27).

Ris. 27. Kislorodan vìdeljajččiudumine èlodejal svetas.

Sledovatel'no, vezi rastenijat dejstvitel'no razlagajjah uglekislojda guazua. Täs razloženijas kisloroda osvobodajčeh, a ugleroda jiäy rastenijan organizmah.

Èj vaj vezi, no muan piällizet vihannat rastenijat razlagajjah uglekislojda guazua. Tämän vojbi nähtä prostojs opìtas, kudama luaitah jarkojna päjväzen pastanda huondeksena.

Leviè gorlìškahizel butìlil, kudamas on lejkattu poh'ja, katetah vihanda rastenija. Butìlin gorlìškan kauti vijjah sydämeh sytytetty ogarka ili palaja pärièhyt. Ogarka vähän ajgua palau, a sijd sambuu. Sledovatel'no, vozduha butìlis muutuj: kislorodua siè počti èi ole, sen sijah lièni uglekislojda guazua. Sen jal'geh, salvattuo butìlin gorlìška probkal, pribora vijjah svetah. Vähän ajjan mändyö palaja tuohus vijjah butilin sydämeh, - tuohus opjat' rubièu siè vähän ajgua palamah.

Nähtävästi, čto rastenija, jiäden svetah, razloži uglekislojn guazan, kudama lièni sen ièl palannas, sentäh butìlis uuvessah i lièni kislorodua. Ènzimäj ozutah èllendämättömäksi, kuj vojbi kazvua ylen suuri količestva rastenijoj uglekislojn guazan čottah, kudama on vozduhas. No nauka ob'jasnjajččou i tämän voprosan. Uglekisloj guaza, kuj i kaj muut gazoobraznoit veščestvat, ravnomerno levièy, tungevuen joga sijah, kus sida èj viè ole. Se mänöy i rastenijan lehten sydämeh i tungeh mjakotin tkanilojh sah èniten hiènolojn ust'itsojn kauti.

Krahmalan obrazovanija svetas olijojl lehtilöjl. Uglekislojn guazan razložinnan jal'geh vihannojs lehtilöjs vojbi löydiä veščestvoj, kudamat sostoitah uglerodas i vees. Nämä ollah muga sanotut uglevodat.

Uglevodojh kuuluu tejl tunnettu krahmala. Sidä on èj jugiè löydiä hyvin osveščennojn rastenijan lehtes. Lehti pidäy ènne kajkkiè luadiè tsvetattomaksi spirtul i sijd valua se iodan rastvoral. Krahmala, kuj tijjammä sinistyy iodan dejstvijas. Lehten čuastit, kudamis on krahmalua, suahah sinine okraska.

Krahmalan obrazovanijah nähte neobhodimojt uslovijat. Krahmalan obrazovanija lehtis mänöy vaj svetas. Ènne päj pimiès olluon rastenijan lehtet krahmalua èj soderžita.

Svetan neobhodimosti krahmalan obrazovanijas viè paremmin ubeždajččou sledujušoj opìtta: Pimiès piètyn rastenijan lehteh, kudamas viè èj ole krahmalua, kijnitetäh kahten puolen probkan plastinkat kuj risunkal 28. Luaitah tämä sih nähte, čtobì pejttiä lehten čuasti svetas.

Ris. 28. Krahmalan obrazovanija svetas. Hural - čuasti probkal zatjanittuo lehtiè, oigiel - sama že lehti iodan proban jal'geh.

Svet on yksi neobhodimolojs uslovijojs, kudaman olles vihannas rastenijas obrazujčeh krahmalua.

Odnako ilmai uglekisloida guazua vihannas rastenijas i svetas èj rodei krahmalua. Opittih, primièraksi, vojella lehtilöjn pinda vazelinal. Vazelina typpiy ust'itsat, i ugleknslojn guazan piäzendä lehten sydämeh počti lopeh.

Ozutah, čto tämän mojzis slučajlojs krahmalua lehtih èj tullut.

Tièdaen lehten kletočnoin stroenijan, vojbi andua nygöj voprossa: mittumas-bo imenno lehten plastinkan čuastis krahmala obrazujčeh?

Mikroskopa auttau razreššiè tämän voprosan. Pol'zujččiuduen suurel uveličenijal, avattih sledujušoj: krahmala liènöy svetah losnijojn krupinkojn nägöjzenä vihannojn hlorofillovolojn juvièn sydämes. Hlorofillovojt juvät, kuj tijetäh, ollah lehten mjakotin kletkojs.

Tämä znuaččiu, čto pajči svetua i uglekislojda guazua, kolmandena pidäjanä uslovijana krahmalan obrazujčendah nähte ollah rastenijojn lehtilöis olijat hlorofillovojt juvät.

Nygöj ylen hyvin tijetäh, mintäh pidäy nämä kolme glavnojda uslovijua. Svet langièu vihandah rastenijah. Sen lučat lehten kožitsan kauti dostigajjah kletkoj hlorofillovolojn juvièn ke. Nämih že hlorofillovolojh juvih ulguo päj vozduhas tungeh uglekislojda guazua.

Hlorofillovojt juvät obladajjah svojstval pidättiä čuasti svetas. Hlorofillovoloil juvil piètetyt päivän lučat razlagaijah uglekisloj guaza kislorodaksi i uglerodaksi. Uglerodas i vees hlorofillovolojs juvis päjvän lučejn vozdejstvijas obrazujjahes organičečskojt veščestvat - uglevodat, primièraksi, krahmala.

Imien päjvän lučoj, rastenija sujttau organičeskoloj veščestvoi. Rastenijojn poltannas vìdeljajčeh lämmä i svet.

Uglevodojh, pajči krahmalua, kuuluu suahari. Èrähät rastenijat, primièraksi luukka i salatta, obrazujjah omis lehtilöjs èi krahmalua, a imenno suahariè. Kletčatka, kudamas sostoitah kletkoin oboločkat, on tože uglevoda.

Uglerodas, a muga že juuril tuovus vees i mineral'nolojs suolis, obrazujjahes lehtes ènämmän složnojmmat organičeskojt soenidenijat - belkovojt veščestvat. Belkovoit veščestvat kuulutah rastenijan kletkan protoplazman i jadran sostuavah.

Täh luaduh vozduhas i počvas suavut pitatel'nojt veščestvat muututah èlävän rastitel'noin organizman sostavnolojksi čuastilojksi. Nämä veščestvat, kuj sanotah usvoitahes rastenijojn puoles.

Vihannojn rastenijojn vozdušnoj pitanija i on uglerodan usvoenija. Uglerodan ottamizen protsessa uglekislojs guazas on vaj vihannojn rastenijojn osobennosti. Imenno täs vihannas rastenijas neorganičeskolojs veščestvojs, obrazujčeh složnoloj veščestvoj - organičeskoloj.

Tämän puoles vihannat rastenijat èrotah toizis rastenijojs - èjvihannojs. Tämän že puoles net èrotah i životnojs.

Rastenijojn kul'tura iskusstvennojs osveščenijas Opìtat ozutettih, čto uglerodan otanda vojbi männä i iskustvennojs osveščenijas. Pol'zujččiudujen vägevièn èlektričeskolojn lampojn svetat (äjiè tuhanziè svečoj), udajčeh kazvattua ogurtsoj i tomattoj pomeščenijjojs, kus ej ole päjvän svetua. Tämän mojzil rastenijojl, kudamat kazvetah ilmaj edinojda päjvän lučua, tullah normal'noijn suuruot, tsvetaizet i magujzet plodat.

Ris. 29. Ogurtsojn kazvatanda èlektričeskojl lizä osveščenijal

Kai nämä opìtat ozutetah, -čto päjvän svet vojbi vaehtua èlektričeskoil. A tämä levendäy mejjan vozmožnostiloj upravljajja rastenijan razvitijal i muuttua nijen kazvanda srokat.

Vozduhan udobrenija uglekislojl guazal. Issledovanijat ozutettih čto uglekisloin guazan količestvan suurenemine vozduhas suurendau uglekisloin guazan usvoenijua rastenijojl. Rastenijojn razvitija uskorjaičeh, niien urožaj rojh äjiä suurembi. Teplitsas, kus vozduha "udobrjarččih" uglekislojl guazal, ogurtsojn urožaj suureni kaksinkerdaizesti vièsan mugah, tomatojn urožaj nouzi kolmenkerdaizesti.

Vozduhan udIobrenijan opìttojh nähte suuris teplitsojs ispol'zujčeh guaza lähil olijoin zavodojn domennolojs päččilöjs päj. Guaza ènne päj puhtastetah vrednolojs primesilojs i osoboloj trubiè myöte piästetäh teplitsah. Kul'turojn gazirujčendua varojn ulgo vozduhas truvat pannah počvah. Truvas guaza puuttuu iččeh počvah, a siè päi - vozduhah. Nämis slučajlojs urožaj rojh 2-3 kerdua suurembi nijh rastenijojh näh, kudamat suahah obìčnoj količestva guazua.

Onnuako net že opìtat ozutettih, čto udobrjajja vozduhua uglekislojl guazal vojbi vaj izvestnojh predelah sah. Ajil rastenijojl ozuttih vrednoiksi guazan liziändä vozduhah 1% sah. Net nägyväzeh hillennettih kazvandua i näivistyttih. Naprotiv, èrähät rastenijat hyvin kestettih guazan suurenenda 10% sah, s.o. piäl 300 kerdua ènämmän sidä ugleknslojn guazan količestvua, kudama on okružajuščojs vozduhas.

Rastenijojn udobrenija uglekislojl guazal imejččöy osobo suuren značenijan linnoin lähil olijua ovoščnojda hozjajstvua varojn.

Sovetskoit učenoit èčitäh huogehiè vozduhan "udobrenijan" sposoboj uglekisloil guazal.

Vihannojn istutuksièn značenija. Vihannojn rastenijojn svojstval razlagaija svetas uglekislojda guazua i vìdeljajja kislorodua on ylen suuri značenija životnolojn i ihmizen èlajgah nähte.

Tozi dièlos, esli uglekisloj guaza, kudama kerävyy vozduhah životnoloin organizmojn hengitännäs, èj razlagajččej vihannal rastenijal, - èländä muan piäl tulis nevozmožnojksi. Kus on ènämbi vihandoj istutuksiè, siè vozduha on äjiä bohatembi kislorodas, kuj linnas. Yhtenä ruadaièn èländä uslovijojn terveheksi luainnan zaduačojs linnojs on vihannojn istutuksièn levendämine — vihannan ploščadin suurendamine. Vanhan strojan nasledstvah suaduloin igävièn i pölyhizièn linnojn sijah stroitah uuziè, sotsialističeskoloi "vihandoj" linnoj, kus luaitah toizen mojzet tervehyön uslovijat rabočolojn èlajgah nähte. Mejl Sojuzas nygöj joga linnas, joga rabočojs poselkas provodih tädä varojn ruado vihannustamista myöte.

4. Lehtilöjn ulgo stroenija

Lehtet ollah: 1) prostojt tsel'nojn plastinkan ke, 2) prostojt no lopastnojn ili syväh rassečjonnojn plastinkan ke i 3) složnojt.

Nämièn formojn obraztsat on tuodu Risunkal 30.

Ris. 30. Lehtilöjn forma. Prostojt lehtet: 1 - prostoj, tsel'noj, peristonervnoj; 2 - prostoj, peristolopastnoj; 3 - prostoj peristorazdel'noj; 4 - prostoj pal'čatolopastno; 5 - prostoj pal'čatorazdel'noj. Složnojt lehtet: 6 - trojčatosložnoj; 7-8 - per. stosločnoj; (7 - èjparnoperistoj; 8 - parnoperistoj); 9 - pal'čatosložnoj.

Yksil lehtilöjl nervat männäh pitkin lehtiè počti ravnojn matkan piäs tojne tojzes, s.o. parallel'no ili kebièzeh dugoobražno. Nämä ollah parallel'nonervnojt i dugonervnoit lehtet (Ris. 31).

Ris.31. Yksidol'nojn rastenijan dugonervnoj lehti

Ris.32. Kaksidol'nojn rastenijan setčatonervnoj lehti

Sledovatel'no, daže yhtel i samal rastenijal lehtilöjn forma on muuttuvajne. Lehtilöjn muuttumine on viè nägyväjzembi, esli sravniè èrilajzis suščestvovanijan uslovijojs èläjan rastenijan obraztsat.

Primièrana täs vojbi olla oduvančikka. Solnečnojl avonajzel poljanal sen kajdazet, syväh lejkkavunnuot lehtet on kerävytty rozetkaksi ihan muan tazal. No esli oduvančikka kazvau mečän libo parkan pil'vekses, to sen nägö on ihan tojzen mojne. Tämän mojzen pil'vekses kazvajan oduvančikan lehtet ollah äijä suuremmat i levièmmät. Niien reunat ollah rovnojmmat. Net noustah yläh päj, a èj pajnuta muada vaste.

Lehtilöjn položenija steljal. Lehtet nämmis slučailojs zanimajjah stebljal sen mojne položenija, kudamas net ollah hyvin osveščajdu.

Tuomel lehtet istutah yksitellen èrähän matkan piäs toine toizes. Tämän yhtevyös net ollah raspoložittu stvolal vintoobraznojn linijan mugah (spiral'no, Ris. 33). Tämän mojzes očerednojs raspoloženijas yksitellen tojne tojzen peräh, net ravnomerno ymbäröjjah steblja èj zatenjajja tojne tojsta. Tämä ylen hyvin nägyy esli rastenijua tämän mojzen lehtièn raspoloženijan ke kaččuo ylähän päi.

Ris. 33. Tuomen lehtilöjn očerednoj raspoloženija.

Ris. 34. Lehtilöjn suprotivnoj raspoloženija zvezdčatkal.

Ris. 35. Vjazan lehtilöjn mozaika.

Ris. 36. Shema, kudama ozuttau lehilöjn kiändymizet svetah päj. Strelkat ozutetah svetan lučein napravlenijua.

Lehtièn vidoizmenenija. Tsvetkovolojn rastenijojn suuren čislan izučenija ozuttau, čto lehtet toiči on muututtu muga, čto ej sua ni tundiè.

Sadulois puaksuh kazvatettavan rastenijan - barbarisan oksal voibi nähtä siiryndä vihannas lehtes koljučkojh, kudamat ollah lehtilöjn osnovanijan luo (Ros. 37). Značit, barbarisan terävät koljučkat ollah tože vidoizmenennojt lehtet.

Ris. 37. Barbarisan oksa. Nägyy listovojn plastinkan muutunda koljučkojksi

Ris. 38. Čuasti hernehen stebljas lehten ke. 1 - Pravil'no kazvanut lehti, 2 - lehti, kudamal ylä lehtyön sijah kazvoj usikka (hural)

5. Rastenijojn hengitändä

Složnojt organičeskojt veščestvat, raspadajjahes ènämmän prostoloj. Tämän yhtevyös vìdeljaičeh uglekislojda guazua, sentäh kuj organičeskolojn veščestvojn ugleroda yhtyy kislorodan ke. Tämä protsessa saj nimeksi hengitännän.

Hengitändä, sledovatel'no, mänöy èj vaj životnojs, no i rastitel'nojs organizmas - jogahizes sen èläväs kletkas. Kebièh vojbi nähtä idäièn sièmenièn hengitändä ili juurièn hengitändä.

Myö näjmmä, täh sah, čto lehtet naprotiv, otetah uglekislojda guazua i vìdeljajjah kislorodua svetas.

Kislorodan vìdelenija vihannojl rasteniejl ylen pitkän ajgua ozuttih èllendämättömäksi, sentäh čto se protivorečči ponjatijal hengitändäh näh. Èrähät učjonojt duumajttih, čto rastenijat, èrotukseksi životnolojs, hengitetäh uglekislojl guazal. Duumajttih tože, čto rastenijat päjväl hengitetäh uglekislojl guazal, a yöl - kislorodal, t.s. čto rastenijal on kaksi hengitännän tipua - päjvä i yö hengitändä.

Vaj sen jal'geh kuj tarkembi oli izučittu rastenijan pitanijan protsessa, sel'geni voprossa rastenijan hengitändäh näh.

Työ jo tijjattä, čto sièmenen ijannän ajgah mänöy hengitändä protsessa. Kebièh vojbi nähtä i hengitännän olemine vzroslojl vihannal rastenijal. Sih nähte otetah kaksi desjatkua lehtilöj čereškojn ke (primièraksi) primulan; čereškat pannah vezi stakanah. Stakana sejzatetah madalal tarelkal libo podnosal. Sih že rinnal pannah pièni stakanajne izvestkovojn veen ke. Kaj tämä katetah levièl bankal ili stjoklahizel kolokolal i vijjäh täyvellizeh pimevyöh. Izvestkovoj vezi vähän ajjan mändyö rojh pinnal mutnojksi. Tämä ozuttau, čto bankas rodih uglekižslojda guazua. Sledovatel'no, opìtan ajgana proishodi rastenijan hengitändä.

No rastenijan hengitändä èj loppej i svetas. Vaj svetas se èj nävy, pejtäh tojzel protsessal - uglekislojn guazan razložinnal, uglerodan otannal. Päjväl uglekislojda guazua rastenija ottau äjjan kerdua ènämmän, kuj sidä vìdeljajččou.

Sledovatel'no, rastenijas svetas mänöy kaksi tojne tojzel protivopoložnojda prètsessua. Yksi - uglerodan ottamine, t.s. pitanija, organičeskojn veščestvan sujtanda. Tojne - hengitändä, organičeskojn veščestvan yhtyndä kislorodan ke, t.s. organičeskoin veščestvan razrušenija, truatinda.

Esli kaččuo alembana tuodu tabličkajne, to liènöy jasnojmbi, mil èrotah molemmat protsessa:

6. Veen isparenija rastenijas päj

Veen isparenijas lehtel vojbi sanuo i tojzen èj složnojn opìtan mugah. Upottaen vihannan rastenijan ala njokkajzen astièh veen ke, piäl päj valetah vedeh vähäjne vojda, čtobì mešajja veen isparenijal sen pinnal. Otmièttien sijd židkostin urovnjan opìtan allus, kačotah, äjjan-go se puolenou tijetyn ajga promežutkan mändyö. Tämä ozuttau, äjja-go vettä isparjajčeh lehten kauti i mittyjzel primerno skorostil.

Vojbi točno tijjustua veen količestva, kudaman rastenija isparjajččou. Sidä varojn se že tsilindra rastenijan oksan ke pannah yhtel vièsoin čuaškal i vièsat uravnovešivajjah gijrajzil. Terväh vièsojn čuaška rastenijan ke nouzou. Tämä znuaččiu, čto čuasti lehtis olijas vees isparjajččih. Ottaen čuastin gijrajziè tojzes vièsojn čuaškas i uuvessah vièsaten, vojbi točno tijjustua veen puolenemine rastenijas grammojs.

Pol'zujččiuduen täl i tojzil sposobojl, tijjustettih, čto rastenijat isparjajjah ylen suuri količestva vettä. Muga, primièraksi, yksi kukuruzan rastenija isparjajččou kezän ajgana 200 kg sah vettä t.s. läs 17 rengiè.

Rastenijan veen häviènnän miäriändä andoj vozmožnostin čotajja, čto kagra, kudama oli kyl'vetty i kazvatettu 1 ga pelduo, razvitijan ajgah isparjajčči 300 t vettä, t.s. 24 tuhatta rengiè.

Isparenijan značenija. Vees, kudaman rastenijah tuou juuri, on pièni protsenta mineral'noloj suoliè. Yksi gramma nämiè suoliè vojbi piästä rastenijan kletkojh vaj uslovijal, esli organizman kauti projdiu tuhanziè grammoj vettä.

Ylen tarkat issledovanijat ozutettih, čto krahmalan obrazujčennan yhtevyös lehtis joga 100 g kohti uglerodua mänöy läs 55 g vettä. No, suureten vièsas 100 grammal, rastenija samah že ajgah isparjajččou vettä primerno 100 kerdua ènämmän. Vezi isparjajčeh lehtiloin kauti, a mineral'noit suolat jiäh rastenijan kletkojh.

Veen isparenija, paičči sidä, umerjajččou rastenijan hijldymista päiväzel. Lehtilöjn lijjalline hijldymine toiči suau ajgah nijen solnečnojt ožogat, kidamat kuolettavasti dejstvujjah rastenijah. Tämän moizet ožogat puaksuh ollah salvattulojs parnikojs, kus veen isparenièda pidättäu vozduhan suuri vlažnosti ruamoin al.

Prisposoblenijat isparenijan regulirovanijah nähte. Juuri sistema dostavljaiččou veen rastenijal. Lehten pinda sen isparjaiččou. Rastenija normal'no èläy sih sah, kuni molemmat nämä propessat männäh soglasovanno.

Esli veen kavotanda on suurembi suandua, rastenija näjvistyy: lehtet i nuoret vezat riputetahes alah päj, kuj rivut. Esli tämä on vähän aigua, to uuven vlagan tulennan yhtevyös tkanilojn uprugosti vosstanavlivaičeh èndizen mojzeksi, rastenija, kuj sanotah, "tojbuu".

No esli počvas vettä èj täyvy èlajjan javlenijat rastennjas jurkästi rikkovutah. Pitanija i kazvanda piètytäh. Plodat i sièmenet èj kazveta. Urožai piènenöy. Esli tämän mojne sostojanija on pitkemmän aigua, rastenija liijaksi lämbièy, kujvau i kuolou.

Äjjal rastenijal, odnako, nabljutsajčeh suuri ustojčivosti kujvandua vastah. Täs otnošenijas on interesnoj molodilo, kudama vastavuu kujval pesku počval, päiväzen lučein nakaljaiččemana (Ris. 39). Sen mehevät lihamajzet lehtet on kerävytty summaksi rozetkaksi. Sen lehtilöjn kletkojs on sagièda slizistojda veščestvua, kudama turbuou vees. Tämän slizin i lehtilöjn sangevuon täh vezi lehtilöjs isparjajčeh ylen hilljah. Molodilo vojbi kavottua počti 90% vees i vse že èj kuole.

Ris. 39. Molodilo.

Ris.40. Kaktusat pustìnjojs.

Rastenijojl on osobojt prisposoblenijat veen isparenijan vähendämizeh varojn. Yhtenä tämän mojzis prisposoblenijojs ollah jo tejl tutut ust'itsat.

Konza rastenijas on vettä dostatočno, to ust'itsojn salbuajat kletkat neravnomerno puhallutah. Nijen tagimajzet hojkkajzet sejnäjzet vähäjzen työnnytäh ulguo päj, ravon puolel olijat sejnäjzet vedävytäh sydämeh päj; ust'itsa avavuu (Ris. 41 1).

Ris. 41. Lehten ustìtsa pojkki lejkkavukses.

Vaj suuren kujvuon ajgah äjièn rastenijojn ust'itsat počti èj avavuta. Tämä äjjal piènendäy isparenijua i regulirujččou sidä.

No esli ust'itsat salbavutah pitkäksi ajgua, uglerodan otanda lehtes pièttyy, i rastenija rubièu nägemäh nälgiä. Kujvus ajgana rastenijat pahojn kazvetah èj vaj sentäh, čto nijl èj täyvy vlagua, no i uglekislojn guazan suannan nedostatkas.

Äjjat stepnojt hejnät, primièraksi kovìli, imejjah trubkaksi kiärivyönnyöt kajdajzet nahkamajzet lehtet. Ust'itsat nämil lehtilöjl ollah trubkan sydämeh päj olijal puolel. Tämä èj anna muga hyvin koskevuo kujvan lämmän vozduhan ke, mintäh isparenija piènenöy.

Isparenija mänöy èj vaj ust'itsojn kauti. Kaj lehten pinda vojbi piästiä vezi höyrylöj neposredstvenno kožitsan läbi, esli sen ulgo sejnäjzet ollah dostatočno hojkat. Kujvutta kestäil rastenijojl kožitsa obìknovenno on äjjal sangevunnuh, on imitetty vähän vettä piästäil veščestvojl. Pajči sidä, kožitsa èj harvah on pejtetty piäl päj to osobojl vahan naljotal, kuj kapustal, to sagièl vojlokal karvajzis, kuj, primièraksi, korovjakal i kazin käbäläjzel.

Nakonets, èrähièn kujvus kohtièn rastenijojn lehten suuruon piènenemine, piènendäy isparenijan obšojn pinnan. Lehtet puaksuh ollah ylen piènet, kuj, primièraksi, vereskal.

Ylen puaksuh kujvutta kestäil rastenijojl on pièni muan piälizièn čuastilojn suurus sravnien nijen juuren sisteman ke. Muga, èrähät polìnit, hotja i kazvetah stepnolojl kujvil sijojl, imejjah sravnitel'no nežnojt i hiènot lehtet, kudamat äjjal isparjajjah vettä. Kajvaen varovazeh tämän mojzen rastenijan, vojbi nähtä, čto sen juuret tungevutah syvih märgih sloih, i se auttau sil kebièh kestiä kajkkiè suuremmat räket (Ris. 42).

Ris. 42. Polìnjan tuh'jojzen juuri sistema. 1 - rastenijan muan piäl olija čuasti, 2 - juuret.

Kuj ni èriluadujzet ollah prisposoblenijat rastenijojl isparenijan piènendämizeh nähte, yksi kaj kujvus vuuvet tuuvah ylen äjja vredua mejjan peldolojl, osobenno jugo-vostokas.

Sentäh kujvus rajonojs levièh primenjajjah èrilajziè merèo prijatijoj bor'bah gubitel'nojn zasuhan ke. Yhtenä važnojna tämän mojzen bor'ban merana on valličenda jogahista rajonua varojn pädeviè kujvutta kestäiè kul'turoj.

Glava V. Steblja. Pitatel'nolojn veščestvojn lijkunda i muutunda rastenijas

Stebljua myöte liikutah i net veščestvat, kudamat rojtah lehtilöjs. Net lijkutah nuorih stebljan kazvaih čuastilojh päj, laskeuvutah i iče juureh sah.

1. Stebljan stroenija

Lipan oksua kaččoes, nägyy, čto se lopeh obìčno yksinäjzeh verhušečnojh počkah, kudaman forma on jajčän mojne. Pajči sidä on bokovojt počkat, kudamat ollah lehtilöjn pazuhojs. Lehten pazuhaksi sanotah uglua stebljan i lehten välil. Nämä pazušnojt počkat ollah vähiä piènemmät verhušečnoloi.

Èrilajzièn puulojn i tuh'jolojn počkat èrotah ulgo nävön puoles, forman, suuruon i tsvetan mugah. Počkièn mugah puaksuh vojbi tijustua puun poroda.

Počkat vojjah olla suuret, kuj jasenjal, to odva zametnojt, kuj žasminal, ili daže pejtetyt kuoren skladkojh, kuj, primièraksi, barbarisal. Èrotah počkat i forman mugah: net vojjah olla pyöryžät (jaseni), kajdajzet i pitkät (topoli).

Puaksumbah kajkkiè počkièn sydämizet vihannat lehtyöt on pejtetty grubolojl, kovil ulgo suomujzil. Tojči nämä češujkat ollah imitetty klejkojl tervamajzel veščestval ili on istutettu sagièlojl karvajzil. Suomuot vardojjah počkan nièžnoloj syväjn čuastiloj kujvannas i temperaturan jurkis vajhtunnojs.

Èj kaj počkat olla saman mojzet daže yhtel oksal. Yksil keskimäjzel, lyhyöl steržnjal - tulijojl oksan vezal - istutah tojne tojsta vasten pajnavunnuot vihannat lehtilöjn začatkat. Nämä on lehti počkat (Ris. 43). Tojzil, pajči sidä, lehtyjzièn sydämeh ollah pejttävytty nežnojn kukan začatkat. Nämä ollah tsvetočnojt počkat.

Ris. 43. Sirenin oksa. A - sirenin oksa i veršina kahten bokovojn lehti počkan ke. B - počkat hallattuna.

Puun oksan stroenija. Jo nuoren lipan oksan pojkki lejkkavukses èrotetah kolme slojua - kuori, puu, serdtsevina.

Ottaen varovazeh kuoren, suamma valgièn savakkojzen. Hallattuo sen pitkin päj, vojbi nähtä, čto puu on ulguo päj, a serdtsevina zanimajččou tsentral'nojn položenijan.

Kuores omah očeredih hyvin nägyy kolme slojua. Ulguo päj on buroi sumba kožitsa. Sen al neposredstvenno on vihannahko pervičnoj kuori, kudamas myöhembäh liètäh uuvet kožitsan slojat. Kaikkiè sydämine valgiè kuoren sloja on lub. Revittäen luban sormil pitkin päj, vojbi nähtä čto sil on kuidumaine stroenija. Luban i puun pinda on šuoriè i slizistoj. Tämä vojbi sellittiä sil, čto kuoren al, puuda vaste, on hojkkajne sloja èläviè kletkoi nièznolojn oboločkojn ke. Se rebiey kuoren kiskoes, i kletkoin sydämes olija soderžanija valuu ulgoh. Tädä slojua sanotah kambijaksi ili obrazovatel'noiksi slojaksi. Keviäl kambija on muga mehevä, čto kaj kuori voibi kebièh èrottua puus.

Puun oksan kletočkoj stroenija. Nuoren lipan oksan pojkki lejkkavuksen hojkkazen vijbalehuon mikroskopičeskoi issledovanija avuau sen tkanilojn složnojn stroenijan kartinan (Ris. 44).

Ris. 44. Puun oksan pitkittäjne lejkkavus suures uveličenijas. K - pervičnoj kuori, N - luba, KM - kambi, P - puu, U - serdtsevina.

Sosudojh kingjèh yhtytäh venynyöt i njokis terävystynnyöt kletkajzet, kudamièn jarièlöjs sejnäjzis tože on äjjan poroi. Nämä ollah puun kujdujzet.

Sosudat i kuiduizet ollah tkanin kuolluot čuastit puudunujzièn sejnäjzièn ke. Net i sostavljaijah puun glavnojn massan, jagauduen sen osnovnojn tkanin välil, kudama sostoiu èlävis kletkojs.

Tojzen mojne on oksan lubjanojn slojan stroenija. Täs ènne kajkkiè nävytäh äjjal losnijat lubjanojt kujdut, kudamièn kletkat ollah muga jariè seinäjzet, čto nijs odva nägyy polosti. Lubjanojt kujdut annetah stebljal uprugosti, kudaman kauti stebl lämmyttäes èj muga kebièh katkiè. Èräjoièn rastenijojn steblis luban kuidut ollah ylen pitkät i lujat, sentäh nijdä upotrebljajjah kezriändäh. Tämän moizet ollah pelvas, lijna, kenafa, kendìrja.

Lubjanois slojas muga že ollah pitkät trubkat, no stroenija on toizen moine, kui puun sosudoil. Nämä trubkat sostoitah kletkois, kudamat njokil yhtytäh tojne tojzen ke, Väliseinäjzet nijen välil onnuako ej ole murennettu, a vai nijs on aija pièniè loukkojziè, mi andau niil sijtan nävön. Sentäh nämiè trubkiè i sanotah sitovidnolojksi trubkiksi (Risunkat 45 i 46)

Ris. 45. Sitovidnojn trubkan razvitija. A - kletkat, kudamis liènöy sitovidnoj trubka, B - net že kletkat venyttih, nijen sejnät lièttih jarièmbat, välisejnäjzih rojttih porat, C - sitovidnoi trubka.

Ris.46. Sitovidnojn trubkan välisejnäjne äjjal suurennettuna.

Puun kujdut i lubjanojt kujdut annetah lujus kajkel stebljal. Sosudoj i sitovidnoloj trubkiè myöte lijkutah židkostit stebljas.

Sosudat i sitovidnojt trubkat yhtes puu kujdulojn i lubjanolojn kujdulojn ke ollah yhtytetty muga kučuttulojksi sosudisto-kujdumaziksi, ili provodjaščolojksi, pučkojksi.

Gruppa sosudoj sih yhtyièn kletkojn ke obrazujjah pučkan puuhine čuasti, ili puu. Sitovidnolojn trubkièn gruppa lubjanolojn kujdulojn ke - pučkan lubjanoj čuasti, ili luba.

Pučkan lubjanojn i puu čuastilojn rajal nägyy èrähiè riädylöi hiènosejnäjziè kletkoj; tämä on kambija (Ris. 47). Esli kaččuo obščojda nägyö yksivuodizen lipan oksan vijbalehuos, to nägyy, čto sosudisto-kujdumazet pučkat ollah sijojtettu pravil'nojna kol'čana (Ris. 48). Tämä kol'ča on oksan serdtsevinan i sen pervičnojn kuoren välil. Jogahine pučka on èrotettu sosednjojs pučkas ylen hiènozel slojal, kudama sostoiu serdtsevinan (ili osnovnojn) tkanin kletkojs. Keskučat pučkajzièn välil imejjah lučjojn nägö, kudamat lähtiètäh sydämes ulguo päj, i sentäh net kannetah serdtsevinnolojn lučein nimiè.

Ris. 48. Pojkki lejkkavus yksivuodizen lipan vezas.

Stebljan čuasti, kudama on kambijan syväjn puolel, on puu. Kai mi on sen ulgopuolel obrazujččou kuoren. Sledovatel'no, sosudat ajnos ollah raspoložennoit puuh, a sitovidnojt trubkat - kuoreh.

Puulojn kuori sostigajččou značitel'no suuren jarevyön. Kaikkiè ulgomajzet kuoren slojat sostoitah kuolluizis painavunnujzis kletkojs, kudamat ollah imitytty vettä piästämättömäl veščestval. Tämä on muga sanottu probka. Probkovoit slojat vardoijah stvolan sydämes olijoj tkaniloj kujvannas i povreždenijolois.

Èj kaikil tsvetkovoloil rastenijojl sosudisto-kujdumazet pučkat ole sijojtuttu kol'čazesti. Yksidol'nolojl rastenijojl primièraksi kukuruzal, pučkat ollah lykitty stebljan mjakotin kajkkiè osnovnojda tkaniè myöte (Ris. 49). Yksidol'nolojn rastenijojn sosudisto-kujdumazis pučkis kambijua èj ole.

Ris. 49. Sosudistolojn pučkojn raspoloženija yksidol'nojn rastenijan stebljas.

2. Puun kazvanda korgevuoh

Vojbi luadiè tušil čertočkajzet ravnojn matkan piäh kajkkiè počkas tulluon nuoren vezan pitkyttä myöte. Muga, primièraksi, luaittih juuren kazvannan nabljudenijah nähte. Čertočkat ènämmän kajkkiè èrotah kazvannan točkan luo (kačo alembana) i voobše lähembänä vezan ladvua. Sledovatel'no, veza kazvau pitkyttä èniten verhušečnojl čuastil.

Tämän mojne stebljan kazvanda vojbi nähtä kaksidol'nolojl rastenijojl.

Kazvanda točka. Počkan pitkinpäjhizes lejkkavukses nägyy, čto se lopeh pahkajzeh (Ris. 50.1), kudaman bokis nävytäh èj suuret vìpjačivanijat i venynyöt "sosočkat" (2). Alembana nämä vìrostat sel'gièh muututah počkan začatočnolojksi vihannahkojksi lehtiksi. Nijen osnovanijan luo s.o. pazuhojs, omah vuoroh istutah ylen piènet počkièn začatkat (3,4).

Ris.50. Verhušečnojn počkan pitkittäjne leijkkavus.

Ris. 51. Stebljan kazvanda točkan stroènija äjjal suurennettuna.

Ris. 52. Kletkojn jagavunnan stadijat.

Puun korgevuon suurenenda. Ponjatno, čto kletkojn kazvanda točkas suau ajgah stebljan pitkenemizen sen ladvan luo. Konza počka lijkkuu kazvandah päj (Ris. 53, 2), sen syväjn čuastit kazvetah suuruos, ulgo suomuèt èrotah, - lyhyt steržnja ravièh pitkenöy muuttuu vezaksi vihannan lehtilöjn pučkan ke (Ris. 54). No odva tämä veza oformihes kuj sen verhuškah i lehtilöjn pazuhojs uuvessah ozutetahes talvehtijat počkat. Jogahine nijs tulijana keviänä venyy uuveksi vezaksi (Ris. 55). Muga vuuves vuodeh mänöu kajken oksan suurenenda pitkyöh päj.

Ris. 53. Kljonan oksa. 1 - oksa keskimäjzen verhušečkojn počkan i kahten bokovojn počkan ke, 2 - avavuja verhušečnoj počka.

Ris. 54. Vezan jiäviydymine kljonan verhušečnojs oksas.

Ris. 55. Nuori veza lehtilöjn ke. vn - verhušečnoj počka, bn - bokovoj počka.

Jogavuodizen glavnojn stebljan lizä kazvannan rezul'tattana, s.o. puun rungan i sen bokovolojn razvetvlenièlöjn lizä kazvannan rezul'tattana, mänöy kajken puun suurenenda korgevuoh.

Vanhojl puulojl rungan alembajzes čuastis obìčno èj ole oksiè. Vojbi duumajja, čto runga prosto venyj, i konza liè muan lähil olijat oksat nostah tämän täh yläh. No nabljudenijat puulojn kazvannas ozutetah, čto se èj ole muga. Runga èj veny, a pitkenöy ladval. Joga vuozi puuh kazvetah uuvet jarusat. Alembajzet, pilvekses kazvajat oksat kuollah i kirvotah. Runga budto-gu puhtastuu nijs.

I muga, počkièn raspoloženijas oksal i nijen razvitijan stepenis zavisitah oksavunnan haraktera i puun kazvanda pitkyöh.

Oksan ijan tijjustamine. Veza kazvau vaj počkas. Oksan kuoreh, kus oli počka, jiäy sen jalles jal'gi - kol'čamajne jarevyndä. Se on budto-gu oksan èlajjan periodan vuodizena metkana. Počti joga oksal vojbi löydiä èrähiè tämän mojziè kol'čiè, kudamièn mugah kebièh vojbi tijjustua sen igä.

3. Puun kazvanda jarevyöh

Kaččoes mikroskopan al hojkkasta kolmevuodizen lipan oksan pojkki lejkkavuksen viibalehutta (Ris.56), näemmä, čto sen kletočnoi stroenija èruou yksivuodizen oksan stroenijas: jogahizes kol'čas ènämmän suuremmat sosudat ollah lähembänä syväindä piènemmät - ulguoda päj. Tämä ob"jasnjajjah sil, čto keviäl roitaj levièt sosudat, kezäl - kajjat jarièmbièn sejnäjzièn ke. Sen täh puun kevät čuasti vuorottelou kezä čuastin ke. Sentäh kuj joga vuozi liènöy uuzi puun kol'ča, to rajat vuozi kol'čièn välil jurkästi nävytäh.

Ris. 56. Kolmevuodizen lipan oksan pojkki lejkkavus. 1 - kuori; 2 - kožina; 3 - probkovoj sloja; 4 - kambija; 5 - puun kevät sloja; 6 - puun kezä sloja.

Sentäh kuj vuuven ajgah lizävyy vaj yksi vuozi kol'ča, to nämièn kol'čièn količestvan mugah, kudamat nävytäh rungan pojkki lejkkavukset, vojbi tijjustua puun igä.

Kuores tože mänöy vuozi sloièn kazvamine, no slojat täs vähän nävytäh, sentäh kuj äjiä ènämbi kambijan kletkoj laskeh puun puolel, a èj kuoren puolel.

4. Stebljan roli rastenijan èlajjas

No se liikkuu i èi serdtsevinua myöte. Täs ubeždaijah mnogočislenšojt serdtsevinan kavotukset, konza se happanou i liènöy onzi. Pajči sidä, on äjja rastenijoj, primièraksi mejjan villjat, kudamil serdtsevinua voobše èi ole.

Vojbi i neposredstvenno nähtä, se putti, kudjomua myöte vezi stebljas lijkkuu yläh päi. Esli yksi vuodizen lipan veza palaizen yksi njokka upottua ruskièh černiläh i ottaen sen tojzen njokan suuh, vediä iččeh vozduhua, to černilät oksan sydämes nostah dovol'no korgièl. Tämän mojzen oksan pojkki lejkkavukses sloja liènöy ruskièn kol'čan nägöne. Esli se že oksa hallata pitkin päi, rubièu nägymäh kaksi ruskièda junuo kuoren i serdtsevinan välil.

Täs nägyy, čto ruskiè židkosti nouzou yläh päi vai puun sosudoin trubkiè myöte.

Nygöj voznikajččou voprossa, mintäh vezi lijkkuu stebljas juures päi yläh, nousten puaksuh suurel korgevuol? Esli lejkata rastenija juurda myöte i jiänyöh kandojzeh panna stjoklahine trubka sumbah yhtyttäen sen kandojzen ke rezinovojl trubkal, to terväh stjoklahizeh trubkah jiävih vettä, kudama i rubièu nouzemah yläh päj (Ris. 57).

Ris. 57. Opìtta juuren davlenijan ke.

Juuren davlenija proishodiu sijd, čto juuren karvajzis juuren syväjn kletkojh postupajččou suuri količestva vettä. Èlävis kletkojs liènöy značitel'noj davlenija, vezi nijs puduou juuren sosudojh i nouzou sosudoi myöte.

Sokan suuri valunda rastenijojn lejkkavuksis i vasta lejkatujs kandolojs nägyy puaksuh keviäl muga sanottuna "rastenijojn itkendänä". Se tože liènöy juuren davlenijan periä.

No juuren davlenijua èj täyvy sih nähte, čtobì vezi nouzis stebljua myöte korgièl.

Veen nouzenda, kuj sanotah voshodjašoj veen tokka stebljas, on svjazannoj èj vaj juuren davlenijan ke, no i veen isparenijan ke lehtilöjl. Lejkatun i vedeh pannuon oksan lehtet jiähäh pitkäksi aigua tuoreheksi i èj näjvistytä.

Tämä proishodiu sentäh, čto lehtilöjn kauti isparjajččiudunuon veen sijah postupajjah uuvet portsijat vettä. Lehtet budto-gu viètäh, imiètäh vettä yläh päi.

Juuren davlenija alahal päj i veen imendä lehtilöjl ylähäl - vot net glavnojt pričinät kudamièn kauti liikkuu stebljan sosudoj myöte voshodjaščoi tokka.

Nishodjaščoi tokka. Konza tahtotah suaha rastenijan otvodka, to puaksuh, lejkattuo sijd oksan, prosto pannah se vedeh. Tämän mojzen oksan njokkah rojh ravièh jarevyndä — naplìva, kudaman ylä puolel jiävitähes juuruot. Nämä juuruot kazvetah valmehen organičeskojn veščestvan čottah, kudaman rastenija suitti. No mittuiziè puttiloi myöte nämä veščestvat, kudamat liètäh lehtilöjs, lijkutah juurilojn kazvanda sijah, oksan ala njokkah? Opìtta kuoren kol'tsevanijan ke auttau vastuamah i täh voprossah.

Esli lejkatus paju libo topoljan oksas ottua kuori kol'čana lähil ala njokkua i panna sen tämä njokka vedeh, to kuoren lejkkavuksen ylä puolel kazvetah lizä juuret (Ris. 58). Kol'čan ala puolel net ili sovsem èi jiävivytä, libo vai odva kazvetah. Tukkunajzen puun kol'častettu rungajne, jiäden pitkäksi ajgua tuoreheksi, loppuen lopul kuolou.

Ris. 58. Pajun oksa juurilojn ke, kudamat kazvettih kol'tsevojn lejkkavuksen ylä puolel.

Organičeskolojn veščestvojn muutunda rastenijas. Organičeskojt veščestvat, kudamat liètäh vihannojs lehtilöjs, äjjal muututah ènne päj, kuni zavodih nijen lijkunda rastenijas. Krahmala i belkat muututah rastvorimoloiksi veščestvojksi: primièraksi - krahmala suahariksi.

Organičeskojt veščestvat männäh nuorièn kazvaièn čuastilojn pitanijah, net männäh kypsevyih plodih i sièmenih, sujtutah zapuasojna rastenijan èlävis tkanilojs - sen èri organojs.

Tämän mojzièn zapuasojn suittues männäh protsessat obratnojt nijl, kudamih näh vasta vai oli pagina. Suahari tullen sujtunda kohtih uuvessah muuttuu krahmalaksi. Toiči, vpročem, suaharimajzet veščestvat hranitahes rastvorennoin nägözenä, kuj, primièraksi, luukis.

Voshodjašoi tokka liikkuu puuda myöte lehtih kandaen èjorganičeskoloi suolie, kudamiè juuret suadih počvas päj. Nishodjašoj tokka lijkkuu kuorda myöte, kandaen organičeskoloj veščestvoj, kudamat rojttih lehtilöjs, i otlagaijah nijdä rastenijojn èri čuastiloih.

Todeh, keviäl, sokan lijkunnan ajgah rastenijah sygyzys suittunuot organičeskojt vesešestvat, noustah yhtes veen ke juures i stebljas puun sosudoj myöte. Täs voj suudiè magièhkon sokan mugah, kudama tojči valuu koivun ili kljonan ruanojs. No tämä javlenija on vremennoi.

Yksidol'nolojn rastenijojn steblilojs pučkat vedäyvytäh ravnomerno kajkkiè mjakottiè myöte. Nijs èj ole jagavundua puuh i kuoreh. Sentäh voshodjaščoj i nishodjaščoj tokat lijkutah jogahizes èrinäjzes pučkas, yksi - sen sosudoj myöte, tojne - sitovidnoloj trubkiè myöte.

Stebljan vidoizmenenijat - Muan alajzet stebljat. Hejnä rastennjojl ylen puaksuh muan alajne steblja, èriluaduh muuttunut, on organičeskolojn veščestvojn zapuasojn sujtanda kohtana. Èrotetah kolme muan alajzen stebljan glavnoida tipua - kornevišča, klubnja i lukovitsa.

Kornevisča, kuj iče nazvanija ozuttau, äjjal mustoittau ulgo nävön mugah juurda, no juurilojs se èruo sil, čto kandau omas ladvas počkan i piènet bokovojt "sil'mäjzet". Pajči sidä, sen pinda puaksuh on pejttävynny lehtilöjn začatkojl - suomujzil (Ris. 59).

Ris. 59. "Solomonovojn pečatin" kornevišča.

Ris. 60. Sil'mäjzièn raspoloženija kartofeljan klubnjal.

Lukovitsa predstavljajččou ičes počkan ke ishodnojn obrazovanijan. Sen pitkittäjzes lejkkavukses nägyy, čto sijd on lyhyt i ylen ploskoj steblja, kudamua sanotah dontsaksi. Dontsal sumbah pajnavuen tojne tojzeh istutah lihamajzet lukovitsan suomuot. Nämä suomuot ollah èj ni mi muu, kuj muuttunuot lehtet. Suomuon pazuhojs istutah piènet počkat, kudamis kazvetah uuvet lukovitsat. Lukovitsan lejkkavuksen kastelduo iodan rastvoral sinistyndiä èj rojte, sentäh kuj sijd èj ole krahmalua. Sen sijah, kuj on jo sanottu ylembänä, lukovitsah ollah sujtuttu tojzet veščestvat, kudamièn keskes on suahari.

Keviäl valmehièn pitatel'nolojn veščestvojn čottah, kudamat oldih sujtuttu muan alajzen stebljan kletkojh sygyzyl, ravièh kazvetah rastenijan nuoret čuastit.

Stebljan tojzet vidoizmenenijat. Stebljan roli èj ograničivajččej sih, čto sijd projitah kahten tokan putit. Tojne èj vähemmän važnoj roli zaključajčeh sijd, čto stebljan vuoh lehtet kaldavutah svetah päj.

Kajkkiè puaksumbah steblja on ojgièh sejzoja i èrotah lujuol. No èj olla harvat slučajt, konza se on muga pitkä i sluaboj čto venyy, viruu muada myöte. Tämän mojzet virujat ili steljuščojt stebljat myö löyvämma ogurtsoil. Èrähät stebljat noustah yläh päj èriluadujzièn prisposoblenijojn vuoh. Èrotetah vjuščoloj rastenijoj, kuj, primièraksi, fasoli i hmeli. Nämièn steblilojn verhuškat kiäritähes mittujzentahto oporan ymbäri i täh luaduh pyzytäh ojgièh sejzojas položenijas. Lazajuščolojl rastenijojl on osoboit pritsepkat - ussajzet (Ris. 61), kudamat ollah libo muuttunuot lehtet kui hernehel, libo muuttunuot vezat, kuj tìkval. Pljuščan steblit nostah korgièl kivi sejniè myöte lyhyölöjn i kovièn juurujzièn vuoh, kudamat tartutah oporan ragojzih i nerovnostilojh.

Ris. 61. Tìkvennojn rastenijan - brionijan ussajzet.

Glava VI. Tsvetkovolojn rastenijojn razmnoženija

No èj ainos uuzi rastenija kazva sièmenis. Razvitija vojbi männä i tojzeh luaduh. Esli rastenijas èruou yksi sen čuastilojs, primièraksi palaine korneviščua počkan ke, klubnja libo nuori lukovitsa, to tämän mojne rastenijan čuasti vojbi kazvua uuveksi, tukkunaizeksi, samostojatel'noiksi rastenijaksi juurilojn, steblilojn i lehtilöjn ke. Tämä razmnoženijan sposoba saj nimeksi vegetativnoj razmnoženija.

Rastenijan èlajjas razmnoženijal on ylen suuri značenija. Esli-gu rastenijat èj razmnožiuvuttas, Nijen häviènnän libo kuolennan jal'geh èi jajzi nuoriè rastenijoj, rastenija "smenua". Sijd i iče rastenijojn suščestvujčenda muan piäl ammuj jo olizi loppunut. Razmnoženijal on suuri hozjajstvennoj značenija. Razmnoženijan vuoh myö suurennamma mejl pidäièn i poleznolojn rastenijojn količestvua. Ihmine, vooružiuduttuo tièdolojl razmnoženijah, rastenijojn èlajgah näh, obladajen opìtal ruavos, vojbi sozdavajja uuziè rastenijoj, kudamiè èj ollut sih sah - rastenijoj, kudamat ollah vuažnojt mejjan sotsialističeskojl rastenievodstval.

RASTENIJOJN POLOVOJ RAZMNOŽENIJA

1. Kukan i sotsvetijan stroenija

Ris. 62. Primulan kukan stroenija. 1 - čašečka, 2 - venčikka, 3 - venčikan trubočka, 4 - tìčinkat, 5 - plodnikka, 6 - rìl'tsa kudama nägyy venčikan trubočkan suus

Čašečkan ulgoh päj työndyy čuasti ploskojn kruugan forman imejččijua venčikkua, kudaman reunat budto-gu on lejkattu vijdeh doljah. Dolièn mugah voibi sanuo, čto venčikka on kazvottunut vijes lepestkas, sentäh sidä sanotah srostnolesestnojksi.

Vedäen venčikkua yläh päj, se kebièh vojbi èrottua muus kukan čuastis. Sijd rubièu nägymäh, čto venčikka sen ala čuastis imejččöy lyhyön trubkan forman.

Esli revitämmä venčikan pitkin päj i kačomma lupan läbi sen trubkan suväjn sejnäs, vojbi nähtä vijzi èj suurda pìl'tsevojda huavosta, ili pìl'nikkua, kudamat istutah lyhyölöjn nijttilöjn piäs.

Pìl'nikkoj yhtes nijttilöjn ke sanotah kukan tìčinkojksi. Pìl'nikojs ollah ylen piènet pìl'tsojn krupinkajzet. Nièglan njokkajzel vojbi lädžöttiä yksi tämän mojne pìl'nikka i nièglah tartunut pìl'tsa kaččuo lupas. Sijd èi ole jugiè èrottua èrilajziè pìlinkoj.

Jogahine pìlinka kuj ozutti izučenija mikroskopan al suuren uveličenijan ke, sostoiu kahtes kletkas, kudamis on protoplazmua i jadrat.

Kačomma nygöj voronkovidnojn čašečkan sydämeh. Sen poh'jal on vihanda šarikkajne - zavjazi. Tämä i on se organa, kudamas myöhembäh liènöy ploda sièmenièn ke. Zavjazis yläh päi lähtöy oigiè i hoikkaine stolbikka, kudama lopeh bulavkan piähyön nägözeh rìl'tsah. Zavjazi, stolbikka i rìl'tsa yhtes kannetah nimiè plodnikka ili pestikka.

Ravièh kaččoes ozutah, čto plodnikka istuu kukan čašečkan ihan poh'jal. No esli varovajzeh kiskuo kai čašečka stebel'kan osnovanijas, s.o. kukan tsvetonožkas, to rojh jasno, čto plodnikka on kazvottunut samojh verhušečnoih tsvetonožkan čuastih. Tädä tsvetonojkkan čuastiè sanotah tsvetoložaksi.

Esli nygöi leikata zavjazi pitkin päj kahteh yhten suuruoh vuittih i suadou lejkkavusta kaččuo lupan läbi, to zavjazin sydämes ruvetah hyvin nägymäh piènet pyörièhköt valgièhkot i puoleksi läbinägyjat tel'tsat - nämä ollah semjapočkat, s.o. tulijojn sièmenièn začatkat.

Čtobì jasnoimbah predstaviè ičel kukan èri čuastilojn raspoloženija, risujah obìknovenno sen pluana (diagramma) (Ris.63).

Ris. 63. Diagramma primulan kukas. Ulgo kruuga - čašečka vijes čašelistikas; syväjn (musta) ḱruuga - venčikka vijes lepectkas; vijzi mustua pjatnua - tìčinkat; tsentras nägyy pojkki lejkattu plodnikka semjapočkièn ke sen sydämes.

No kajkes kukkièn raznoobrazijas ènimäl nijs vojbi löydiä mojzet že čuastit, kuj primulal, vaj tojzen nägözenä: tojzen mojsta formua i tojzen moizes količestvas.

Višnjan kukan osobennostit. Višnjan kukan kačonnas, pajči venčikkua i čašečkan kajdaziè lehtyjziè, rubièu nägymäh vihanda pahkajne tsvetonožkan verhušečnois njokas (Ris.64). Lejkattuo yhten kukis pitkin päj, vojbi nähtä, čto täl pahkajzel on čašeobraznoj forma. Sidä čotaijah kazvottunuona tsvetoložena.

Ris. 64. Višnjan kukka hallattuna. 1 - tìčinkat, 2 - rìl'tsa, 3 - zanjazen semjapočka.

2. Opìlenija i oplodotvorenija.

Učjonjojt dokažittih, čto pìl'tsan pìlinka, tartuhuo rìl'tsah idäy: se venyy ylen hiènoksi pìl'tsevojksi trubkaksi (Ris. 65). Täh trubkah valuu pìlinkojn kletkojn soderžimoj yhtes nijen jadrojn ke. Trubka pitkenöy, tungevuu stolbikan sydämeh, proidiu kajkkiè sen pitkyttä myöte i piäzöy yhteh semjapočkis sah.

Ris. 65. Plodnikan (postikan) pitkittäjne lejkkavus äjjal suurennettuna. 1,2 - semjapočkan kuoret (oboločkat); 3 - semjapočkan syväjn čuasti, sen (semjavhodan) suul on jajtsekletka; 4 - idäi pìl'tsa stolbikan ril'tsal; 5 - pestikan stolbikka, nägyy idänyt pil'tsevoj trubka.

Tädä jadrojn yhtymistä sanotah oplodotvorenijaksi.

On dokažittu, čto yksi pìlinka oplodotvorjajččou vaj yhten jajtsekletkan.

Muutokset kukas oplodotvorenijan jal'geh. Oplodotvorenija ajnos suau ajgah suuriè muutoksiè kajkes kukas.

Semjapočkan jajtsekletka rubièu jagavumah. Yhtes tämän mojzes jajtsekletkas jagavunnan kauti liènöy äjja uuziè kletkoj. Nämis uuzis kletkojs vähäjzin kazvau tulijan rastenijan zarodìša. Semjapočkan oboločka muuttuu sièmenen kožuraksi.

Muga, oplodotvorjajčennan jal'geh semjapočkis kazvetah sièmenet. Midä-bo rojh kukan ulgo čuastilojn ke oplodotvorjajčennan jal'geh?

Kukan čuastit, pajči zavjaziè, kirvotah. Zavjazi že kazvau, i sijd rojh ploda, kudaman sydämes rojtah sièmenet.

Rastenijojn polovoj razmnoženija. Sih nähte, čtobì mänis oplodètvorenija i razvivajččiudujs ploda, kukis pidäy olla kahten luadujziè organoj: tìčinkat, s.o. mužskojt organat: i plodnikat - ženskojt organat. Tìčinkat i plodnikat ollah rastenijan polovojt organat. Rastenijojn razmnoženijua mužskolojn i ženskolojn organojn učastijal sanotah polovojksi razmnoženijaksi.

Pìl'ltsojn kannanda kukas kukkah prirodas. Jogahizes primulas i višnjan èrinäjzes kukas on tìčinkat, muga i plodnikat. Nämä ollah dvupolojt kukat. Ozutah, čto oplodotvorenija mänöy täs ylen prosto, sentäh čto kukan mužskojt i ženskojt organat ollah lähil tojne tojsta. Onnuako kukas, kudamas opìlenija mänöy sobstvennojl pìl'tsal, pìl'tsat ènimmäksi èj ietä, sentäh ku yhtes i samas kukas pìl'nikat i plodnikat kypsetäh èri aigah. Konza tìčinkoin pìl'tsikat revitäh i pìl'tsat lähtiètäh ulgoh, sen že kukan rìl'tsa èi ole viè valmis muga, čtobì sih vojzi tartuo pìl'tsa. A konza rìl'tsat kypsetäh, to p'il'tsat jo èj pätä oplodotvorenijah nähte.

Ken hot' kerran nägi mejjan fruktovojt puut kevät kukinnan ajgah, se tièdäy, konečno, mittyjne lugematon količestva kimalehiè i tojziè nasekomoloj lendäy nijen valgièlojl aromatnolojl kukil.

Kukan syvyös on kapljane magièda sokkua - nektarua, kudamua vìdeljaijah osobojt suomut - železat. Tädä nektarua, a čuastil i pìl'tsoi nasekomojt potrebljajjah syöndä veščestvojna, i sentäh net muanitetah nasekomoloj kukkah. Piästyö hobotkal magièh nektarah sah, net vojdavutah pìl'tsal (esli net on kypsetty) i kannetah sidä vaččajzil, rindajzil, jalgajzil, kudamat obično ollah sagièh peittävynnyöt karvajzil. Lendäen tojzeh kukkah, nasekomojt kosketetah rungal pìl'tsua. Esli rìl'tsa on valmis opìlenijah, to nijh jiäy čuasti pìl'tsua. Muga nasekomojt, suaden kukis pìl'tsua i nektarua, bessoznatel'no vìpolnjaijah opìlenijan zaduaččua.

Perekrestnoin opìlenijan značenija. Puaksuh bìvajččou muga, čto rìl'tsan opìljajčennas pìl'tsal, kudama liènöy sijd i samas kukas, sièmenet libo èj kazveta sovsem, libo kazvetah pahojn i on nijdä vähän. Naprotiv konza rìl'tsal puuttuu pìl'tsua tojzes sen že mojzen rastenijan kukas, s.o. esli mänöy muga kučuttu perekrestnoj opìlenija, to sièmeniè rojh ènämbi, i sièmenet liètäh idäjat, kudamis voijah kazvua uuvet rastenijat.

Ponjatno, čto perekrestnojl opìlenijal rastenija on ylen suuri značenija rastenijan èlajjas.

Kaččoen lähembi kukkih: vojbi nähtä udivitel'noloj prisposoblenijoj nijen stroenijas, kudamat tuhanzièn vuozièn ajgah vìrabativajttijes tsvetkovolois rastenijojs i kudamièn vuoh parembi dostigajčeh perekrestnoj opìlenija.

Risunkal 66 vojbi nähtä, čto kukis, kudamat on otettu èri primulojn tuh'jolojs, stolbikat ollah èri pitkät, a tìčinkat kukka trubkas ollah èri korgevuol.

Ris. 66. Primulan kukka hallattuna. 1 - kukka pitkän stolbikan ke; 2 - kukka lyhyön stolbikan ke; p - rìl'tsa; t - tìčinkat; s - zavjazi; u - čašečka.

Komnatnoj primula kazvau mejl iskusstvennolojs uslovijojs. Myö èmmä piè zabottua sen opìlenijas, sentäh myö èmmä ni näe obìknovenno i sen plodiè. Počti sen mojne stroenija, kuj täl primulal, on i mejjan keväjzel pervotsvetal - barančikal (Ris. 67). Esli nasekomoj pitkän hobotkan ke - kimaleh libo lijpukkajne rubièu lendelemäh yhtes pervotsvetan kukas tojzeh magièn nektaran èčinnäs, kudama vìdeljajčeh kukka trubkan poh'jal, to kukkièn pìl'tsat pitkièn stolbikojn ke tulou kannetuksi kukkih lyhyjzièn stolbikojn ke i obratno. Kebiè on èllendiä, kuj tämä mänöy, esli kaččuo risunkua 68. Täs pìl'tsoin kannannas yhtes kukas tojzeh i zaključajčeh perekrestnoj opìlenija. Razberimma viè gluhojn žijlojn (čijlahazen) perekrestnojn opìlenijan (Ris. 69). Sen valgiè venčikka predstavljaiččou ičes kiännetyn trubkan, kudama svobodnojs njokas sijrdyy šljoman luadujzeksi "ylähuuleksi" i kumardunuoksi ploskoiksi "alahuuleksi". Ylähuulen al on peittynyt nellä pìl'tsevidnojda huavosta tìčinkoj i kahteksi hallennut plodnikan rìl'tsa. Nektara sujttuu pitkän trubkan poh'jal. Tavottua sen vojjah vaj nasekomojt pitkän, kuj kimalehel, hobotkan ke. "Alahuuli" auttau nasekomojl rippuo kukal, konza net tungevutah trubkan sydämeh.

Ris. 67. Primula - barančika.

Ris. 68. Kimalehen opìljaemojt barančikan kukat.

Ris. 69. Gluhojn žijlojn kukat. A - veza; B - èrinäjne kukka; 1 - čašečka, 2 - venčikka, 3 - rìl'tsa, 4 - tìčinkojn pìl'nikat.

On rastenijoj, kudamil yksis kukis on vaj tìčinkat, a tojzis vaj plodnikat. Tìčinkovojt kukat, kudamat ollah èriže plodnikovolois, työ vojtta nähtä mejjan obìknovennolojl ogurtsojl. Tämän mojziè kukkiè èrotukseksi oboepololojs sanotah razdel'nopololojksi kukiksi. Tìčinkovojt kukat plodiè èj anneta. Nijh näh sanotah, čto net ollah "pustotsvetat". Tojči nijdä piètäh daže vrednoloina, budto-gu net imiètäh rastenijojs sokkoj. No tämä on predrassudka. Pidäy sellittiä tämän mojzis slučailojs kukan čuastilojn značenija. Muuten èllendämättomus vojbi tuuva kohendamattoman vredan ogurtsojn urožajl.

Nasekomolojn-opìliteljojn značenija. Ilmaj nasekomoloj opìliteljoj ženskoloin kukkièn zavjazilojs, kudamat on èrotettu tìčinkolojs kukis, èj kazveta plodat sièmenièn ke.

Ulgozen grjadkovoin kul'turan uslovijojs tädä, konečno èj ole. No konza ogurtsoi kazvatetah ajgajzis parnikojs ili teplitsas, nasekomoloin ruado pidäy vaehtua iskusstvennoil opìlenijal sijrdäen pìl'tsua rìl'tsal kistočkan vuoh ili mujl sposobojl. Suuris teplitsojs opìlenija luaitah nasekomolojn opìliteljojn vuoh pannen sydämeh ul'jat kimalehièn ke. Äjil kukil ollah opredelennoit opìliteljat nasekomolojs.

Kukkièn, kudamièn venčikat ollah pitkièn trubočkoin ke, kui pervotsvetojl i gluhojl žijlojl, käyväh nasekomoit pitkän čmijan hobotkan ke. Vaj net vojjah suaha nektarua kukan poh'jas i, männen sih nähte syvemmäl, opìljajjah rìl'tsa.

Ken tejs èj naslaždajnnuhes, imièn magièda sokkua kleveran ili "kaškan" kukkièn njokis? Tämän sokan täh kimalehet i käyväh kleveral. Nijen hobotka on muga že pitkä, kui i kukan trubka: sentäh net i ollah glavnojt kleveran opìliteljat.

Konza evropejskoj klevera oli kyl'vetty lojttoizen Avstralijan peldolojl, se sovsem èj andanut sièmeniè. Vaj vasta sen jälles, kuj dogadsittihes vijjä sinne i razmnožiè siè evropejskoloj kimalehiè, klevera rubej andamah sièmenièn urožajda. Ponjatno tämän täh, čto nasekomolojn-opšliteljojn hozjajstvennoi značenija on ylen suuri.

Samoopìlenija. Tojči paha siä - vilu, vihma - libo pidäièn nasekomolojn-opìliteljojn otsutstvija vojbi mešajja kukkièn perekrjostnojda opìlenijua. Sijd net jiähäh neoplodotvorjonnolojksi i urožajda èj anneta. No èrähil rastenijojl samoopìlenijan ajgah sièmenet vse že liètäh. Tijetäh i sen mojziè rastenijoj, kudamil ajnos on samooplenija. Sen mojzet ollah, primièraksi, tomatat, herneh, a lejbä rastenijojs - ozra.

Sotsvetijat. Vaj harvojs slučajlos rastenija kandau yksinäjzen kukan. Puaksumbah stebljal on èrähiè libo äjja kukkiè. Kukat tämän yhtevyös èj ole lykitty kuj puuttuu, a ollah pravil'no azetuttu sotsvetijaksi. Sotsvetijat ollah èrilajzet stroenijan mugah i ylen harakternoit opredelennolojh rastenijojh nähte muga, primièraksi, primulan i višnjan kukat ollah kerätty sotsvetijaksi, kudamua sanotah prostojksi zontikaksi (Ris. 70), sentäh kuj nijen tsvetonožkat levitäh stebljan njokas päj èri puolih, kuj zontikan spijčat.

Ris. 70. Sotsvetija prostoj zontikka. 1 - prostojn zontikan stroenijan shema; 2 - višnjan zontikka.

Èrähil rastenijojl, kuj primièraksi, morkovkal, ukropal ollah sotsvetijat - složnojt zontikat (Ris. 71). Täs dovol'no suuret ènzimäjzen porjadkan lučat, kudamat lähtiètäh kukan stebljan yhtes kohtas, loppiètahes èj kukkih, a tojzen pozrjadkan lučojh, nämil piènimmil lučil istutah kukat.

Ris. 71. Sotsvetija prostoj zontikka. 1 - složojn zontikan stroenijan shema; 2 - petruškan složnoj zontikka.

Ris. 72. Sotsvetija prostoj tähkä. 1 - prostojn tähkän shema; 2 - podorožnikan prostoj tähkä.

Ris. 73. Sotsvetija kisti. 1 - kistin shema; 2 - kapustan tsvetočnoj kisti.

Nasekomoloil opìljaemoloin kukkièn osobennostit. Tìčinkat i plodnikat ollah kukan vuažnojmmat čuastit. Vaj net obespečivajjah rastenijan polovoi razmnoženija.

Naprotiv, čašečkjon lehtyöt i venčikan lepestkat, ollen nämièn organojn lähil i peittäen niidä, plodan obrazujčennas učastijua èj oteta. Niidä sanotah okolotsvetnikaksi.

No okolotsvetnikka on muga že nasekomolojl opìljaemolojn kukkièn neobhodimoi čuasti. Imenno sijd vìdeljajčeh i sujttuu suahari sokka - nektara, kudaman èčinnäs nasekomojt käyväh kukkih.

Okolotvetnikan jarkoi okraska luadiu sen nägyjäksi loittojzen matkan piäs. Zapaha, kudama on äjis kukis, tože auttau nasekomoloj nektaran èčinnäs.

Tojči okolotsvetnikkua kukas èi ole. Esli kiskuo zolotistožjoltoj pajun serežka (Ris. 74) täyvellizen kukinnan ajgana i kaččuo se tarkazeh, to nägyy, čto se sostoiu suures količestvas mužskoloj kukkiè, kudamat on tukkuvuttu yhteh obšoih steržnjah - tsvetoložah.

Ris. 74. Pajun mužskoit sotsvetijat. A - Sotsvetijan obščoj nägö, B - èrinäjne mužskoj (tìčinočnoj) kukka.

Pajun serežka èj ole kukka, a äjièn piènièn kukkièn kerävyndä, t.s. sotsvetija. Èriže otetut pajun kukat ollah vähän nägyjat, no, kerävyttynä sotsvetijojksi, net hyvin nävytäh lojttuona.

No kus-bo ollah kukkièn plodnikat? Net on kerävytty tože serežkan nägöziksi (Ris. 75), i obrazujjah ženskoloj sotsvetièloi tojzièn, èriže kazvaièn, pajun tuh'jolojn oksil.

Ris. 75. Pajun ženskoj serežka. A - obščoj nägö, B - otdel'noj ženskoj (plodnikovoj) kukka.

Tuulel opìljaemojt kukat i nijen osobennostit. Ajgazeh keviäl rubièu kukkimah orešnikka. Sen alah päj pajnunuot, pìl'tsal täyttynyöt serežkat, èj imejja ni zapahua, ni jarkojda okraskua (Ris. 76, 1, 2). Nämih serežkojh nasekomojt èj lennetä sentäh kuj nijen kukis èi ole ni kapljasta magièda sokkua.

Ris. 76. Kukkija orešnikka. 1 - mužskojn serežkan obščoj nägö, 2 - mužskoj sotsvetija èrikseh, nävytäh tìčinkat i kirbuojat pìl'tsat, 3 - mužskoj (tìčinočnoj) kukka (kačottuna alahal), 4 - verhušesnoj tsvetočnoj počka, kudamal nävytäh ženskolojn kukkièn rìl'tsat, 5 - avattu ženskoj (plodnikovoj) kukka.

Esli varovazeh èrottua mužskojs sotsvetijas yksi kukka i kaččuo se lupas (Ris. 76), to ozutah, čto sil on suomuon nägö; jogahizen suomuon al nägyy kaheksan alahan yhteh kazvottunutta tìčinkua pìl'nikojn ke.

Orešnikan plodnikat, èrotukseksi pajus, èj ole kerävytty serežkoiksi. Net ollah pejttävynnyöt kaksittaj, kolmittaj yhtes osoboloin, ènämmän suurembièn tsvetočnoloin počkièn sydämeh, kudamat ollah nijen oksil mužskolojn serežkojn ke.

Orešnikka, täh luaduh, kuj i ogurtsa, on yksikodine rastenija, s.o. mužskojt i ženskojt kukat hotja i ollah razdel'nopolojt, no ollah yhtes i sijd že rastenijas.

Kukinnan ajgah tsvetočnolojs počkis työnnytäh ulgoh nijen plodnikovolojn kukkièn rìl'tsoin jarkoruskièt niitit (Ris. 76, 5), kudamil i puuttuu vozduhah, levinnut pìl'tsa. Pil'tsojn kandamine orešnikan tìčinočnolois kukis rìl'tsal mänöy èi nasekomolojn, a tuulen vuoh.

Tuulen opìljaemolojh rastenijojh kuulutah ènimät meijan puulojs (leppä, kojvu, topolja, duba). Juvä rastenijat, kudamih kuulutah i lejbä rastenijat, ènimis slučailois muga že opìljaijahes tuulel. Nijen kukkièn mužsoit i ženskoit organat obìčno ollah kerävytty yhteh, osobolois sotsvetièlois - tähkäjzis libo metjolkojs.

On yhtehiziè priznakkoj, kudamièn mugah kebièh vojbi tijjustua tuulel opìljaemojt rastenijat, a imenno 1) nijen pokrovat ollah hiènot i češuevidnojt, 2) jarkoj okraska i nektaran vìdelenija otsutstvujjah 3) nijen tìčinkat annetah ylen suuri količestva hiènosta pìl'tsua.

Kukan proishoždenija. Forman èriluadujzuon mugah, okraskan mugah kukat ollah vähän pohožojt rastenijan mujh čuastilojh. Iče dièlos net ollah yhtä proishoždenijua. Kukka razvivajčeh mojzes že stebljan verhušečnojs počkas, kuj i nuori veza. Toven, tsvetočnojs počkas, ili butonas ènne puhkièndua jo on tulija kukka. Onnuako on dokažitu, čto kukka predstavljajččou ičes tože lyhyön vezan, vaj tämän vezan lehtet muututtih kukan čuastilojksi: čašelistikojksi, lepestkojksi, tìčinkojksi i plodnikojksi.

Sadus kazvajan pionan kukas (Ris. 77), vojbi nähtä postepennojt sijrrynnät stebljan vihannojs lehtilöjs čašelistikkojh i ièlläh, čašečkan lehtyjzis - lepestkojh.

Ris. 77. Postepennojt sijrdymizet pionan lehtes kukan lepestkah. Ylä riävys - lehtilöjn sijrryndä čašelistikkojh, ala riävys - sijrryndä čašelistikois lepestkojh.

Kaččoen pionan lepestkoj, èj ole jugiè nähtä, čto kajkkiè ulgomajzet nijs odva èrotah forman i tsvetan mugah čašelistikojs. Vaj lepestkat, kudamat istutah ièlleh päj keskembänä, prinimajjah nägö, kudama jurkästi èruou čašečkan lehtilöjs i stebljan lehtilöjs. Tämä primièra andau täyvellizen pravan sanuo, čto kukan venčikal on obšoj proishoždenija rastenijan lehten ke.

Valgièn vezi kuvšinkan kukal (Ris. 78) hyvin nägyyy čto tämän čoman kukan lepestkoil on venehujzièn forma (Ris. 79). No keskel päj männes net rojtah ènämmän ploskolojksi i kajdaziksi. Nijen ylä reunal jiävihes kahteksi hallattu žjoltoj pahkajne. Lepestkat sijrrytäh postepenno tìčinkojn nijttilöjksi, a žjoltoit pahkaizet - nijen pìl'nikojksi.

Ris. 78. Valgièn kuvšinkan kukat i lehtet veen pinnal.

Ris. 79. Valgièn vezi kuvšinkan lepestkojn postepennoj sijrryndä tìčinkojksi.

Ris. 80. Hernehen ploda. 1 - Tìčinkojl ymbäröjdy pestikka; 2 — pestikka čašečkan ke; 3 - ploda yhtes plodolistikas, kudamal reunat on kazvotuttu yhteh; 4 - avattu ploda sièmenièn ke, puoli plodolistikas on otettu iäre

Maksau predstaviè ičel kukan čuastit vähäjzen èrotetut tojne tojzes i myö suamma shodstvan stebljan vezan ke (Ris. 81).

Ris. 81. Shema postepennojs sijrynnäs vezan lehtilöjs kukan čuastiloih. 1 - tsvetolože; 2 - čašelistikat; 3 - venčikka; 4 - tìčinkat; 5 - plodnikka.

Ris. 82. Višnjan ploda hallattuna. 1 - kožiča; 2 - mjakoti; 3 - sièmèn; 4 - kova sloja (luuhut, kudama okružajččou sièmèndä).

Višnjan plodua i shodnojt sen ke stroenijan mugah plodoj, kudamièn sièmenet on okružajdu koval oboločkal luuhuol, sanotah kostjankaksi.

Meheviä plodua, kudama sostoiu kožitsas i mjakotis, kudaman sydämes on äjja sièmeniè, sanotah mar'jaksi, primièraksi, smorodina, krìžovnikka, vinograda.

Juablokan ploda, kudamua vojbi sanuo mar'jan luadujzeksi plodaksi imejččöy interesnojn stroenijan osobennostin. Juablokan obrazujčendah ottau učastièda èj vai zavjazi, no i lihamajne tsvetolože, kudama on sumbah kazvottunut zavjazin ke. Juablokan ala njokas èi ole jugiè nähtä kujviè kukan èndizen čašečkan ostatkoi. Tämä i ozuttau čto juablokka kazvoj tsvetoložas, kudama on alembana kukan čašečkua.

Meheviè plodiè puaksuh syyväh linnut. Nijen kišečnikas sièmenet èj perevarivaijahes, a sentäh tojzièn ullostuksièn ke lykkäydytäh kišečnikas ulgoh. Täh luaduh nämä sièmenet levitäh; mil voibi sellittiä rastenijojn jiävivyndä uuzil kohtil.

Komnatnoil primulal plodièn rojndua èj ajnos voj nähtä esli èj zabotita sen opìlenijas ièl päj. Naoborot, mejjan dikokazvajal primulal - obìknovennojl barančikal - kebièh vojbi löydiä ploda keviän lopus. Sen okoloplodnikka on kujvan "pogremuškan" nägöne pyöryžän loukkozen ke ylähäl, okoloplodnikan sydämes on äija sièmeniè.

Kujva, avavuja, äjjasièmenine ploda kandau nimiè korobočka. Korobočka sostoiu aijas plodolistikas, mi nägyy primula-barančikan korobočkan risunkal (Ris. 83).

Ris. 83. Barančikan ploda-korobočka.

On äjja èrilaiziè avaudumattomiè kujviè plodiè yhten sièmenen ke sydämes. Esli tämän mojzen plodan sejnäjzet ollah summat i èj kazvoituta sièmenen ke, to rojh muga sanottu semjanka. Primièrana semjankas vojbi olla hyvin tuttavat podsolnuhan "semečkat".

Semjankas èruou ploda - zernovka, kudaman nahkamaine okoloplodnikka kazvojttuu sièmenen ke. Pšenitsan, rugehen, kukuruzan juvät ollah zernèvkat, t.s. plodat, a èj sièmenet.

Kujvat plodat puaksuh imejjah sen mojzet ulgo stroenijan osobennostit, kudamat autetah nijen levinnäl tuulen libo životnoloin vuoh. Muga kljonan, jasenjan, vjazan plodil ollah krìlovidnojn pridatkat, kudamièn vuoh plodat kandavutah tuulel pitkièn matkoin piäh. Èrähièn rastenijojn plodil on letučkat karvajzis, kuj oduvančikal, min vuoh net kandavutah vozduhua myöte suuren matkan piäh. Äjil plodil on tartujat koukkujzet ili terävät ščipat. Tämän mojzet plodat tartutah sèbih libo životnolojn karvojh i kandavutah èri napravlenijojh (Ris. 84).

Ris.84. Tartujat i letučojt plodat semjankat. 1,2 - plodat pritsepkojn ke; 1 - pritsepnikka; 2 - čereda (suurennettu) 3,4 - plodnikat letučkojn ke; 3 - čertopoloha; 4 - skerda (suurennettu); 5,6 - plodat krìlovidnolojn pridatkojn ke; 5 - klena; 6 - vjaza; 7 - jasenja (piènennetty)

3 Uuzièn rastenija sortièn suanda iskusstvennojn opìlenijan vuoh

Onnuako, toiči on vozmožno oplodotvorenija i toizièn vidojn rastenijojn pìl'tsal, s.o. rastenijojn, kudamièn ulgopriznakat ollah ylen èrilajzet i ollah lojttojzes rodstvas toine toizen ke. Tämän yhtevyös on nähty, čto potomstva, kudama on suadu èri rastenijojs, vojbi libo pohodiè yhteh roditel'skojh rastenijah, ili zaključčiu iččeh molembièn roditeljojn osobennostit. Tämä on i èllennettävä. Ved' tämän uuven rastenijan zarodìša rodih materinskojs kletkas — jajtsekletkas, i ottsovskojs kletkas - pìlinkas. Täl rastenijan svojstval - andua keskenäh pomesiloj - vospol'zujttihes rastenievodat uuzièn kul'turnolojn rastenijojn suandah nähte.

Prirodas tämän mojzet pomesit voznikajjah ylen harvah i slučaino. Sentäh ruvettih iskusstvenno luadimah opìlenijua lähizièn rastenijojn vidojn ili kul'turnolojn rastenijojn èri sortièn välil. Pomesilojn suandua rastenijojn välil sanotah rastenijojn skreščivanijaksi.

Pomesi vojbi kebièmbäh suaha, esli skreščivajčemma saman vidan kaksi èri sortasta rastenijua, primièraksi, kaksi sortua jablonjua libo kaksi sortua grušua.

Vallitah, primièraksi, kaksi sortua jablokkua, yksi, kudama andau plodat korgièda kačestvua, no on vähän urožajnoj i äjjal stradajččou talvel pakkajzis, tämä on sorta No 1, tojne sorta - No. 2, on pakkajziè kestäja, suuren urožajn ke, no andau piènet i mujgièt juablokat. Skreščivajen nämä sortah vojbi najejjakseh suaha pomesi magièlojn plodièn hyvän urožajn ke i hyvin kestäja pakkajziè.

Tämä pomesi, kuj sanotah, gibrida, vojbi zaključčiè pidäjat mejl kačestvat molembièn roditel'skolojn rastenijojn molemmis skreščonnolojs sortis.

Skreščivanijan prijomat. Iče skreščivanija luaitah nenga. Keviäl, kukkièn kukindua vaste, jablonjal No. 2 avatah varovazeh butona i pintsetan njokkajzil kiskotah pìl'nikat kajkil sen tìčinkojl (ili kiskotah tìčinkat sovsem) t.s. hävitetäh kukan mužskojt organat, kuj sanotah, - kukka kastrirujjah. Luaitah tämä sentäh, čtobi vojbi männä samoopìlenijua.

Tämän jalles tämän mojne kastrovannoj kukka, kudamas plodnikka jiäy rikkomattomaksi, katetah marli huavojzel, čtobì preddohraniè kukka pìl'tsojn kannannas tojzis kukis. Täs huavojzes kukka jatetäh spokojh päjväksi libo kahteksi, kuni èj kypsy plodnikan rìl'tsa. Tämä vojbi nähtä sijd, čto ril'tsal rojh kapljane tartujua vlagua.

Sijd kukas otetah huavojne, a materinskojn rastenijan rìl'tsal vijjah pìl'tsua, kudama otetah jablonjan No. 2 kukas, t.s. ottsovskojn rastenijan kukas. Luaitah tämä kistočkan ili probka palajzen vuoh, kudama kijnitetäh provolokan njokkah. Opìlittu kukka uuvessah katetah marlin huavojzel, a rinnal riputetah ètiketka skreščivajdulojn sortièn nazvanijojn ke.

Sejantsat-gibridat. Plodièn sièmenis, kudamat suahah skreščivanijan jalles, vìvoditah uuzi rastenijojn pokolenija - sejantsat-gibridat.

Nämièn nuorièn rastenijojn sejantsoin keskel roih sen mojzet, kudamil rojteh uuvet ulgo priznakat i uuvet kačestvat.

Ylen puaksuh tulija hyvä sorta voibi èrottua ènämmän jarièmmän sejantsan vezan mugah ili ènämmän suuremman listovojn plastinkan mugah (Ris. 85).

Ris. 85. Gibridnolojn sejantsojn valličenda lehtilöjn mugah. 1 - Jablonjan anisan sejantsan lehti; 2 - parahan sejantsan jablonjan lehti; 3 - pahimman sejantsan lehti.

Mičurinan uuvet sortat. Kedä vojbi täyvellizel praval sanuo tovellizeksi uuzièn rastenijojn tvortsaksi, tak hän on I.V. Mičurin - kaikil tijetty učjonoj, kudama kuoli 1936 v., nygöj znamenitojn Mičurinskojn opìtnojn plodovojn stantsijan osnovatelja Mičurinskan linnas (èndine Kozlovan linna, Voronežskojs oblastis).

Kajken oman èlajjan Mičurin andoj sih nähte, čtobì vìvediè uuziè, parembiè rastejonijojn sortiè, kudamat, andaen plodiè èj pahembiè roskošnoloj lämmän jugan plodiè, vojdas kazvua SSSR-n keski polosan klimatan surovolojs uslovijojs.

Pol'zujččiuduen skreščivanijal, valličennal i èrähil rastenijojn kul'turan osobolojl prijomojl, Mičurin 60 vuuven ruadamizen ajgah vìvedi ènämmän 200 sortua uuziè kul'turnoloi rastenijoj i sijd čotas äjjan ylen hyviè plodovolojn puulojn i mar'ja tuhvjolojn sortiè.

Viè èj ammuj kajkkiè mejjan keski polossua myöte èi kazvanut ni yhtä kestäiä grušan sortua, kudaman plodat olizi vojdu hranièkseh tuorehennu talvel. Mičurin vìdeli zamečatel'nojn uuven grušan, kudama tuou otličnoida kačestvua plodiè, i, kudamat kypseten lizäksi viruillah, vojjah hranièkseh keviäh sah. Tämän grušan puu kestäy talvizen vilun. Tämä gruša on nazìvajdu "Bere talvine Mičurinan". Se on suadu dikojn pakkajsta kestäjan Ussurijskojn krajan grušan (on vìvedittu pitomnikas sièmenis) skrešivanijas hyvän južnojn sortan grušan ke, kudama andau magièloj plodiè, no èj kestä mejjan klimattua (Ris. 86).

Ris. 86. "Bere talvine Mičurinan" grušan ploda i plodat sen proizvoditeljojs. 1 - ussurijskojn grušan plodat; 2 - južnoj gruša; 3 - gibrida "Bere talvine Mičurinan".

Materinskois ussurijskojs, grušas rodih kestävys pakkazih, nežnois južnojs sortas - plodièn korgiè kačestva, magu, suurus, ležkosti.

Ylen suuri opìtta, znanijat, palava oman dièlon ljubinda, uporstva ruavos autettih Mičurinal dobejjakseh sidä, čto hänel pitomnikas Mičurinskan luo, kus on pakkajzet -30 ts, ylen hyvin kazvetah i annetah plodiè sen mojzet južanat, kuj vinograda, abrikosa, čerešnja, aiva, šelkovitsa ili muga sanottu tutovoj puu, i toizet južnoit rastenijat.

Osobennojda interessua predstavljajjah mičurinskojt vinogradan sortat, kudamat ollah kestäjat pakkajzih, net talvehtitah ilmaj katosta libo kebièn katoksen ke.

Mičurin vìvedi èi vaj suuren količestvan uuziè sortiè, no hänel udaiččih suaha soveršenno uuziè, händä ènne tièdämättömiè rastenijoj, primièraksi višnjan pomesi tuomen ke, grušan pomesi rjabinan ke.

Nygöj uuvet mičurinskojt sortat, osobenno èriluadujzet jablonjat, grušat višnjat, slivat, lähi vuozina äjjal levitäh kolhozojs i sovhozois - mejjan sotsialističeskolojs sadulojs.

Èrähät mičurinskojt uuvet sortat ollah ylen kestäjat pakkajzih, tämän kauti voi siirdyö loitos severah plodovojt puut, kudamiè siè ènne èj ollut - i vajhtua mestnojt vähän tsennojt fruktat korgièn kačestvan fruktojl.

I.V. Mičurinan nimi on yksi kajkis tijetyis nimis Sojuzas. Tsarskoj pravitel'stva èi tahtonut priznavajja Mičurinua, èj otseninut hänen dièluo. Sredstvoitta, avutta, omil ruado grošil Mičurin valmisti revoljutsijua plodovojs hozjajstvas.

Tsuarin ajgana Mičurin èi vojnut andua täl dièlol suurda razmahua, èj voinut andua omiè dostiženijoj ruadaja massojl. Vaj sovetskoj vlasti priznaičči Mičurinan dostiženijojn ylen suuren gosudarstvennoin značenijan uuzièn sortièn vìvedimizeh nähte. Vaj mejjan sotsialistnčeskojs hozjajstvas Mičurinan truudat löyvettih ičel otsenka i leviè primenenija.

Sadu, kus ruadoi Mičurin muga äjjan vuotta, kazvoj nygöj ylen suureksi hänen nimizeksi opìtnojksi stantsijaksi. Suat tuhannet nuoret mičurinskoloin sortièn puut lähtiètah tiä päj joga vuozi kajkkih sojuzan puolih.

Täs, osobojs issledovatel'skojs institutas sovetskojt učenojt izučajjah rastenijojn razvitojan i nijen upravlenijan zakonoj, opastutah mičurinskoloj prijomoi uuzièn rastenijojn vìvedenijah nähte.

Omièn truudièn periä Mičurin oli nagradittu kahtel ordenal. Trudovojn krasnojn znamenin i Leninan ordenal.

Uuzièn sortièn vìvedenija mejjan sotsialističeskojn stroitel'stvan uslovijojs priobretajččou osobo vuažnoj značenijan. Tojzen pjatiletkan programmah jo oli pandu boevoj zaduačča - sozdajja uuziè rastenijojn sortiè: lejbä, ovošnolojn, plodovolojn, tehničeskolojn i kormovolojn kul'turojn, èriže jogahizeh Sojuzan rajonah nähte i, ènzi vuoros, zasušlivolojh rajonojh nähte.

Sovetskojt naučnojt stantsijat jo nygöj suadih suuriè rezul'tatoj kul'turnolojn rastenijojn vìvedinnan dièlos. Muga, Saratovskojl opìtnojl stantsijal udajččih rugehen i pšenitsan skrešivanijan vuoh suaha ihan uuzi rastenija - rujs—pšenitsa gibrida, kudama andau juviè, èj ustupajuščoloj pšeničnolojl kačestvan puoles, no kudama samah ajgah kestäy kujvuon i pakkajzen parembi pšenitsua. Tämä uuzi sorta andau vozmožnostin kujval jugovostokan sovetskojl juvä hozjajstval parembi vediä bor'bua rajonan èjblagoprijatnolojn klimatičeskolojn uslovijojn ke.

Ihmine, kudama on vooružittu opìtal, sozdajččou iče, ilmaj mittumua-tahto "jumalan" abuo, uuziè rastenijoj, i sen mojziè imenno, mittyjzet pidäy sel'skojn hozjajstvan sotsialistžičeskojh pereustroistvah nähte.

VEGETATIVNOJ RAZMNOŽENIJA

1. Razmnoženija juurièn, steblièn i lehtièn vuoh

Èrähis slučajlojs rastenijat razmnožitahes i juuril, kudamil roih pridatočnojt počkat. Yhtenä primièrana tämän mojzes juurièn vuoh razmnoženijas on vagoj. Sidä razvoditah juuri otprìskojl s.o. vezoil, kudamat kazvetah juuris.

Razmnoženijua korneviščojn i juurilojn vuoh ylen puaksuh vojbi nähtä sornjakojl.

Tämä on yksi pričinojs, mintäh net muga terväh zavojujjah peldoloj, esli nijen ke èj viètä sistematičeskojda bor'bua.

Sornjakojn vegetativnojn razmnoženijan sposèbojn izučenija auttau hävittiä sotsialističeskolojl peldolojl nämiè urožajn zlejšoloj vragoj.

Razmnoženija klubnilojn vuoh. Hyvänä primièrana kul'turnolojn rastenijojn razmnoženijas klubnilojn vuoh on kartofelja. Kartofeljan klubnit predstavljajjah ičes muanalajzièn steblilojn jarevynnät pitatel'nolojn veščestvojn suuren zapasan ke. Kartofeljan steblit kazvetah nijs "sil'mäjzis" (počkis), kudamat istutah kartofeljan pinnal. Obìčno kartofeljan istutanda luaitah täyzil klubnikojl libo puoliskolojl. No konza istutus materialua on vähä, to vojbi razvodiè kartofelja "sil'mäjzil" - počkil, piènen čuastin ke mjakotiè. Tädä sposobua puaksuh primenjajjah nijs slučajlojs, konza tahtotah ravièh razmnožie kartofeljan tsennoi sorta.

Neobhodimoj prijoma kartofelja pellon uhodas on okučivanija, kudaman yhtevyös muada ripotetah kartofeljan steblilojh. Okučivanija avuttau muan alajzièn steblilojn suuren količestvan kazvuo. Nämièn gorizontal'no kazvaièn steblilojn njokat ruvetah jarenemäh i annetah algu klubniljojl, kudamih sujtutah pitatel'noloin veščestvojn zapuasat, ènimäksi krahmala.

Prirodas on i mujda primièroj vegetativnojs razmnoženijas klubniloin vuoh: primièraksi, esli kajvua iäre čistjakka juuren ke, kebièh vojbi nähtä sen juurièn klubnjat. No osobenno interesno on se obstojatel'stva, čto pajči nämiè muan alajziè klubniloj, čistjakal liètäh viè muan piällizet kluben'kat, kudamat kebièh vojbi löydiä lehtièn pazuhojs. Nämä vìvodkojt kluben'kat, kudamat ollah pšeničnojn juvän suurujzet, kezäl kirvotah muah i sygyzyl annetah orahajziè.

Razmnoženija lehtièn vuoh. Tämän mojne svoeobraznoj razmnoženijan vida vojbi nähtä prirodas èrähil märgièn kohtièn rastenijojl, primièraksi, märril nijttylöjl kazvajal serdečnikal.

Konza serdečnikan murièjat lehtet kosketetah muan ke, to nijl rojh počkat, kudamis ièllehpäj kazvetah rastenijat.

Rastenijojn razmnoženijan vozmožnostiè lehtièn vuoh ispol'zujjah èrähièn komnatnolojn rastenijojn kazvatandah nähte. Osobenno zamečatel'noj täh näh on begonija (Ris. 87) - rastenija, kudamal ollah čomat kir'javaksi kruassivunnuot lehtet

Ris. 87. Begonijan razmnožennja lehtièn otvodkojl. 1 - čuastilojksi lejkattu begonijan lehti, 2 - lehten palajne, istutettuna astijah muan ke, 3 - juurdunut lehten palajne.

2. Rastenijojn razvedenija otvodkojl, čerenkojl i privivkal

No iskusstvenno vojbi razvodiè èj vaj otvodkojn, no i čerenkojn vuoh, s.o. muah istutettulojn nuorièn oksa palajzièn vuoh. Esli panna vedeh èrähièn puu porodoin i tuh'jolojn oksat poljan, pajun, smorodinan, to uponnuoh oksan čuastih obìčno liètäh juuret.

Sen mojne že juurièn obrazujčenda mänöy i sijd slučajs esli lejkatut nuoret oksat pystetäh keviäl pehmièh vlažnojh muah. Čerenkojl obìčno razvoditah smorodinua, topoliè i äjiè komnatnoloj rastenijoj. Čerenkan ala lejkkavuksel liènöy naplìva, kudama ummistau ruanan, a čerenkan muan alaizeh čuastih razvivajjahes juuret.

Ražstenijojn razvedenija privivkal. Rastenijojn razvedenijah nähte vojbi vospol'zujjakseh èj vaj oksan palajzil, no daže yhtel počkal, privivkan vuoh. Privivkojl razvoditah, primièraksi, plodovoloj puuloj: juablokka puuloj, grušua, slivua.

Čtobì poznakomiè tämän interesnojn razvedenijan sposoban ke, razberimma lyhyösti, kuj kazvatetah pitomnikojs juablokka puu.

Sidä varojn kyl'vetäh dikojn juažblokka puun sièmenet, i ènzi vuodena suah rastenija, kudaman steblja on karandašan jarevys.

Sledujušojna keviänä nämä nuoret rastenijat ("dičkat") istutetah pitèmnikkah, i kezän lopul jogahizeh dičkah privivajjah počka, kudama on otettu hyvän sortan juablokka puus.

Primerno ijulja kuun lopus, konza lehtièn pazuhojs hyvin razvivajjahes počkat, lejkatah vallitus juablokka puu sortas, primièraksi antonovkas, yksivuodizièn oksajzièn njokkajzet (Ris. 88). Lehtet otettulojs oksajzis lejkatah, jatetäh vaj čereškojn ala čuastit.

Ris. 88. Juablokka puun oksa, lejkattuna privivočnolojn sil'mäjzièn suandah nähte. Ojgièl - čuasti sidä že oksas iäre otettulojn lehtilöjn ke. 1 - počka; 2 - lehtièn čereškojn ostatkat.

Ris. 89. Počkièn lejkkuanda privivkah nähte.

Ris. 90. Privivkan posledovatel'noj hodu. 1 - lejkkavus kuores; 2 - čerenkas lejkattu počka; 3 - se že počka lejkkavuksen puolel; 4 - lejkkavukseh azetettu počka; 5 - sivonda močalkal.

Ris. 91. Nuori veza, kudama on kazvanut privitojs počkas.

No mintäh bo juablokka puuda, grušua i toiziè plodovoloj puuloj èj kazvateta prosto sièmenis?

Dièlo on siid čto juablokka puut, kudamat on kazvettu sièmenis, obìčno èi obladaija kajkil kyl'vöh nähte otetun sortan kačestvojl. Muga, primièraksi, esli ottua sièmenet antonovkan sortan juablokka puus, to nämièn sièmenièn kyl'vös on lièta juablokka puut plodièn ke kuj antonovkal. Čuasti juablokka puulojs kudamat on suadu tämän mojzes kyl'vös antonovkan sièmenil, vojbi rodièkseh daže muga piènièn i muigièloin juablokoin ke, kui dikoil juablokka puul.

Privivkojn vuoh myö vojmma suaha imenno sen sortan juablokka puuda (libo muuda rastenijua), kudamas otimma počkat privivkah nähte. Jogahista oblastiè varoin opìtnolojn stantsièlojn puoles on luaittu spiskat parahimmis juablokka puun, grušan i mujen plodovoloin puuloin sortis. Nämä sortat i razmnožajjahes plodovolois pitomnikois počkièn počkièn privivkan kauti dičkojh.

Tsarskojs Rossijas myö sajmma nasledstvaksi ylen piènen količestvan saduloi, kudamat ènne oldìh pomeščikojn i kulakojn käzis i èj harvojn oldìh istutettu pahojl sortil. Čtobì organizujja rabočolojn snabženija plodil, razvertìvajčeh ylen suuril tempojl uuzièn saduloin luainda kolhozois i sovhozois.

Privivkojn tojzet sposobat. Pajči privivkua počkal, primenjaijah viè èrilajziè privivkan sposoboj čerenkojn vuoh. Tämän moizet privivkat luaitah keviäl počkièn puhkièndua vaste.

Muga, primièraksi, vojbi luadiè privivka čerenkojl dikojn juablokka puun jarièlöjh oksih, ènne päj net lejkaten. Počkis privitoil čerenkal kazvetah oksat, kudamat ruvetah andamah hyvän sortaziè juablokkoj.

Vojbi privejja tämän mojzeh juablokka puuh daže äjiè čerenkoj, kudamat otetah èrilajzis juablokka puulojs. Sijd yhtel i sil že puul ruvetah kazvamah èri sortajzet juablokat. Privivkoj voibi primenjajja èj vaj puu, no i hejnä rastenijojl. Interesnojna primièrana tämän mojzes privivkas vojbi olla tomatan privivka kartofeljan stebljah (Ris. 92). Täs slučajs rojh rastenija, kudamal počvas liètäh kartofeljan klubnjat, a ylähäl - tomatan plodat.

Ris. 92. Tomatta, kudama on privitoj kartofeljah.

Tämä razmnoženijan sposoba levièh ispol'zujčeh kul'turnolojn rastenijojn raciè,baj razvedenijah nähte. Vegetativnoj razmnoženija on osobenno važnoi sen mojziè sortiè varojn kudamat sièmenil razvedenijas èi anneta nasledstvana omiè kačestvoj.

Glava VII. Rastenijojn razvitija

1. Kazvannan i razvitijan javlenijat rastenijojl

Yhtes juurièn i lehtièn jiäviydymizen ke zavodih pitatel'nolojn veščestvoin pritoka počkas rastenijah. Uglerodas, vees i mineral'nolojs suolis lehtis roitah organičeskojt veščestvat. Nämä veščestvat männäh rastenijan kletkoin pitanijah, juurièn i lehtièn ièllehpäjhizeh kazvuh i listovoin pinnan suurendamizeh.

Juuri i steblja kazvetah tojne tojzel vastakkajzih napravlenijojh. Stebljan kazvanda on peittävynny verhušečnojh počkah. Stebljan kazvaja učastka on sen ladvan luo.

Juuri, naprotiv, kazvau omal ala njokal. Tovel, opìtta juuren razmetkan ke tušil ozuttau, čto ihan juuren njokkajne èj kazva. Juuren njokkajzen kletkat ollah shodnojt verhušečnojn počkan njokas olijan pahtkajzen ke. Nämä kletkat jagavutah, nijen čisla suurenou, no kazvetah net täs vähän. Juuren kletkojn kazvanda mänöy piènen matkan piäs sen njokas - siè, kus nägyy pidenendä tuši čertočkoin lojttonemizen mugah. Vzroslojs kazvanujzis kazvanda počkan kletkojs postepenno rojtah kaj juuren tkanit (Ris. 93).

Ris. 93. Kletkan posledovatel'noj kazvanda (juures päj). 1 - nuori kletka kazvanda točkas; 2 - nuoret kletkat, kudamis jiävittihes vakuolit; 4 - kletkan èrinäjzet vakuolit, kudamat sulavutah yhteksi tsentral'nojksi vakuoljaksi; 5 - kazvanut kletka.

Lehtièn kazvanda učastka on nijen osnovanijan luo (Ris. 94).

Ris. 94. Opìtta luukan tušil razmetkan ke, kudama ozuttau, čto lehtet kazvetah omil osnovanijojl.

Èj yksi i se že temperatura ole neobhodimoi èrilaizil rastenijojl nijen kazvannan zavodimizeh nähte. Sravnitel'no alahajzes temperaturas lijkutah kazvamah keviäl sygyzy kyl'vöt. Äjjat ajgajzet kevät rastenijat, kuj, primièraksi, mat'-i-mačeha, proleska, hohlatka, vojjah kazvua i razvivaijakseh temperaturas läs 0 ts, tungevuen tojči počkas sängièn lumi slojan läbi. Naprotiv, tìkva zavodiu kazvua las 14 ts. temperaturas.

Nabljudenijojn vuoh on tiijustettu čto i temperaturan optimuma on èrilajne èriluadujzil rastenijojl. Muga, pšenitsa parembi kajkkiè kazvau vozduhan temperaturas läs 29 Ts, sijd kuj tikvan uspešnojh kazvandah nähte pidäy temperatura 34 Ts. Tiietäh čto tropičeskolojn mualojn rastenijat zavoditah kazvanda ènämmän korgièmmas temperaturas.

Čtobì olizi vozmožnosti panna rastenija blagoprijatnolojh temperaturnolojh uslovijojh, pidäy tièdiä sen optimuma. Täs pidäy tièdiä, čto yhten i sen že rastenijan èrilajziè razvitijan stadijoj nähte obìčno pidäy èrilajne temperatura. Muga, lejbä villjojn sièmenièn razvitjojn zavodih läs 0 Ts, nijen vihannojn čuastilojn kazvandah nähte pidäy temperatura èj vähemmän 5-6 Ts, a kukindah nähte - ènämmän 15 Ts.

Vlažiostin vlijanija kazvandah. Vlagan nedostatka ravièh otražajčeh rastenijan kazvandah: kazvanda piètyy libo sovsem azettuu. Veen pitkembi ajgajzes nedostatkas kazvetah madala kazvuizet rastenijat. Vlagan otsutstvija počvas tojči sovpadajččou rastenijan suurimman kazvannan aijan ke, i sijd tämä zavisimosti osobenno nägyy.

Äjja vettä pidäy steblan kazvannan i lehten pinnan suurenemizen aigah. Täh ajgah pidäy suurin pritoka kazvaih rastenijan čuastiloih. No esli täh ajgah počva on kujvannut zasuhal, stebljan kazvanda, lehtièn kazvanda pièttyy, mi vojbi hävittäen vlijajja urožaih.

Svetan vlijanija kazvandah. Rastenijan normal'nojh kazvandah nähte pidäy organičeskoida veščestvua, kudama rojh vihannojs lehtilöis svetas. Esli rastenija pitkemmän ajgua èj sua svetua, se lajhtuu i pièttyy kazvannas. No esli rastenijah on sujttunut pitatel'nolojn veščestvojn zapuasat, kazvanda vojbi männä i pimiès, vaj rastenija tämän yhtevyös prinimajččou urodlivojn ulgo nävön: sen steblja äjjal venyy, liènöy sluaboi, lehtet počti èi razvìvajjahes (Ris. 95), rastenijas èi liène vihandua kruaskua, sentäh kuj hlorofill ilmaj svetua èi obrazuiččei.

Ris. 95. Boban orahat, kudamat kazvetti pimiès (ojgièl) i valgiès (hural).

Rastenijojn, kudamat kazvettih pimiès ili svetan nedostatkas (primièraksi rassadojn suannas komnatas) suuri venymine ozuttau, čto svetal on pidättäja vlijanija kazvandah. Kazvannan skorostin miäriännät ozutettih, čto yöl kazvanda mänöy ravièmbah kuj päjväl.

Onnuako èrilajzet rastenijat èri luaduh otnositahes osveščennostin silah. Èrähät rastenijat parembi kazvetah jarkojs päjvän svetas. Nämä ollah "svetua suvajččijat" rastenijat. Niih kuuluu, primièraksi, kojvu, a havu puulojs - pedäj.

Naprotiv, èrähièn rastenijojn normal'noih kazvandah nähte pidäy rassejannoj svet, pil'veksine. Nämä ollah pil'vestä kestäjat rastenijat, kuj, primièraksi, kljona.

2. Rastenijan razvitijan periodat.

Juvä rastenijojl, kudamih kuulutah mejjan lejbä rastenijat, začatočnojn stebljan kazvanda ylen ravièh pièttyy. Sen jalles steblevolojh solmulojh, kudamat ollah mual kattavunnuot, lehtièn pazuhojs jiävitähes počkat, mih kazvetah bokovojt vezat. Nijs omah vuoroh lähtiètäh bokovojt razvetvlenijat. Rojh ynnälline rastenijan tuh'jo lyhyölöjn začatočnolojn steblilojn ke, sentäh tämän mojsta vetvlenijua kučutah tuhjovunnaksi (Ris. 96).

Ris. 96. Hejna rastenijan tuhjovunnan faza. 1 - juvan ostatka, 2 - pervičnojt juuret, 3 - vtoričnojt juuret. Nägyy steblja vetvlenija sen osnovanijan luona.

Tämän fazan osobennosti zaključajčeh sledujuščojh. Talvi lebävynnän periodan loppièttuo keviäl začatočnojn stebljan solmulojn välit, kudamat ollah pejttävynnyöt lehtilöjn vlagališojh (Ris. 97), lijkutah kazvandah. Poloj, trubčatoj steblja ylen ravièh pitkenöy i lähtöy lehten vlagališas ulgoh. Tädä trubčatojn stebljan jiävivyndiä ulgoh sentäh i sanotah trubkal mänemizeksi (Ris. 97b).

Ris. 97b. Rastenija trubkal mänö fazas.

Ris. 97v. Trubkal mänö faza. a - lehti plastinkojn čuastit, b i v - lehtilöjn vlagališča, g - stelovojt solmut, d - stebljan ladva.

Tämän jalles ènimil rastenijojl kazvanda hillenöy. Rastenija sijrdyy tojzeh razvitijan periodah - polovojn razmnoženijan periodah.

Tämän periodan ajgana rastenijan kazvanda počti pièttyy, sentäh kuj pitatel'nojt sokat männäh ènimäkse kukan, i sijd plodièn i sièmenièn ravitijah.

Juvä rastenijojl tämä perioda zavodih tähkäl mänös. Tähkäl mänö zaključaìčeh sih, čto začatočnoj tähkä, kudamah lopeh začatočnoi stebel'ka, lähtöy ulgoh jal'gimäjzen ylimbäzen lehten vlagališčnois trubkas (Ris. 98).

Ris. 98. Tähkivyndä faza.

Kaksidol'nolojl rastenijojl kazvannan piètyndä tämän periodan ajgah on svjazannoi tsvetočnoloin počkièn - butonojn zakladìvanijan ke. Kukinnan fazal on osobenno važnoj značenija rastenijan èlajjas. Kukan opìlenijan jalles ženskoi polovoj kletka - jajtsekletka äjjah kerdah juahes. Postepenno rojh tulijan rastenijan äjja kletkahine zarodìša. Rojh ploda sièmenièn ke. Täh luaduh, äjjakletkahine rastenija zavodih yhtes kletkas.

Plodièn kypsevynnän ièl rastenija lajhtuu, lehtet i steblja kuollah a sijd kuolou i iče rastenija. Yhten rastenijan sijah blagoprijatnolojs uslsjovjojs voijah razvivaijakseh uuvet rastenièhuot sen mnogočislennolois sièmenis. Muga mänöy razvitija sièmenes yksivuodizen rastenijan sièmeneh sah: kagran, kukuruzan, podsolnečnikan.

Yksivuodizet rastenijat oman èlaijan ajgah katkièmattah muututah. Lebäyvyja sièmen muuttuu ravièh kazvajaksi rastenijaksi; lehtièn i juurièn ravièh kazvannan periodan jalles roih kazvannan piètynnän perioda, plodièn kannanda perioda; sijd rojh kuolevunda perioda. Yhten vanhan rastenijan èlajga vaihtuu äjièn uuzièn rastenijojn èlajjal, kudamièn zarodìšat ollah jo sièmenis.

Kaksivuodizet rastenijat. On viè i mojziè rastenijoj, kudamièn razvitija yhtenä kezänä èj loppej.

Sen mojzet ollah, primièraksi, morkovka, svjokla, kerä kapusta, kol'rabi.

Lehtièn ravièh razvitijan periodan jalles mänöy pitatel'noloin veščestvoin suitunda èri organojh: morkovkal, svjoklal, brjukval - juurilojh, kerä kapustal - lehtilöjh, kol'rabil - stebljah. Pajči sidä zakladìvajjahes talvehtijat počkat. Muan piälizet že stebljat ènzi vuodena nämil rastenijojl èj razvivajjahes sovsem. tämän nägözenä rastenija talvehtiu. Talvizen lebiännän jalles jiävih steblja lehtilöjn ke, i rojh kukinnan i plodièn kannannan faza.

Vähä tojzeh luaduh razvivajjahes ozimojt rastenijat, primièraksi rujs i pšenitsa. Nämièn rastenijojn orahat, kudamat jiävivytäh sygyzyl, piètytäh kazvannas talven ajjaksi i jatketah ièlleh päj razvitijua kevät lämmièn tulennan ke.

Äjjavuodizet rastenijat. Puaksuh vastavutah rastenijat, kudamat, jiäden yhteh i sih že kohtah, eletäh i annetah plodiè äjièn vuozièn ajgah. Joga vuozi niil rojtah talvehtijat počkat. Joga vuozi niil on piètyndä razvitijas, konza rojh lebäyvyndä perioda. Nijen muan piälizet vihannat čuastit uuvessah razvivaijahes počkis joga vuozi.

Èrähät äjjavuodizet rastenijat, kuj, primièraksi, agava, kazvetah äjièn vuozièn ajjan ilmaj kukindua, kukitah že yksi kerda èlajjan ajjas, a kukinnan i plodièn annannan jalles kuollah. Täs otnošenijas net ollah shodnojt yksivuodizièn rastenijojn ke.

Ènimät äjjavuodizet rastenijat, kuj, primièraksi mejjan puu porodat, hotja i kukitah i annetah plodiè joga vuozi, no obìčno urožajnojn vuuven jalles rojh èrähiè vuoziè vahän urožajnoloj. Tämä urožajnolojn vuozièn periodičnosti obìčno nägyy plodovolojl puulojl, primièraksi juablokka puul.

3. Rastenijan razvitijan regulirovanija.

No èrähät ogorodan rastenijat, ènämmän kestäjat temperaturan alenendah, jatketah obìčno razvitijua i ènzi hallojn jalles. Tämän mojziè primièraksi, ollah morkovka, brjukva, kapusta. Kapustal sygyzyl nabljudajčeh daže kerän vägevembi kazvanda, sentäh i sen uborka luaitah jal'gimäjzeksi. Onnuako ènämmän suuremmat pakkaizet terväh pannah raja daže kajkkiè ènämmän viluo kestäièn rastenijojn razvitijal.

Pakkazettoman periodan ajgah, s.o. jal'gimäjzen kevät pakkajzen i ènzimäjzen sygyzy pakkajzen välizenä ajgana, vojjah svobodno razvivajjakseh äjjat južnojt rastenijat daže severas. Ponjatno, čto kohtiè varojn tämä perioda èj ole yhten mojne: severas se on lyhembi, jugas - pitkembi. Moskovskojs oblastis se kestäy 113 päiviä. Interesno on sravniè pakkazettoman periodan pitkys nijen srokkièn ke, kudamat pidäy èriluadujzièn kul'turnolojn rastenijojn razvitijah nähte kyl'vännän momentas nijen urožajh sah. Ozutah, čto redisa kypsenöy ravièmbah tojziè kul'turoj (Ris. 99) Vähän ènämbi kuuda mänöy sen razvitijah. Kolme täyvellistä urožajda redisua vojbi kerätä aigana yhtes i sijd že učastkas. Morkovkan, nagrehen i ogurtsojn razvitijan srokat täyzin ukladìvajjahes pakkazettomah periodah. Tìkval i tomatal nämä srokat äjjal ylitetäh pakkazeton perioda.

Ris. 99. Ovoščkolojn rastenijojn razvitijan i pakkazettoman periodan sravnitel'noj pitkys. Dannojt kuulutah Moskovskojl oblastil.

Kazrattaen rassadoj parnikois i teplitsojs iskusstvenno pitkennetäh razvitijan periodat, min kauti urožai èhtiy kypsetä sygyzy vilulojh sah.

Rastenievodstvan praktikas on ylen suuri sredstva muuttua rastenijojn srokat i suaha ovoščit i plodat sijd, konza prirodnolojs uslovijojs nijdä voj èj olla. Tämä dostigajjah "salvatun gruntan", se on teplitsoin i parnikojn vuoh.

Ènämmän prostoin prisposoblenijan predstavljajččou ičes parnikka. Lämmiä parnikas rojh obìčno tadehen razložinnas, kudamal nabivajjah parnikovojt hauvat. Tojči parnikat lämmitetäh lämmäl höyryl, kudama proveditah trubiè myöte, ili èlektričestval.

Ènämmän soveršennoloj sooruženijoj rastenijojn kul'turah nähte stjoklan al - teplitsoi- voibi ispol'zujja ymbäri vuuven.

Suuris ovošnolois hozjajstvojs tojči katetah stjoklahizel levol ylen suuri plošadi, gektara i daže ènämbi. Tämän mojzes teplitsas vojbi svobodno primenjajja mašinoj počvan obrabotkah, kylvändäh, valelendah, urožajn uborkah i mujh ruadolojh nähte. Parnikojs že kaj majnitut ruavot luaitah käzil èrikseh joga ruaman al, mih mänöy äjjan truudua i aigua.

Teplitsojs vojbi kazvattua ènämmän korgièloj rastenijoj kuj primièraksi, tomattoj (Ris. 100), midä èj sua luadiè parnikojs, kus väli ruamojn i počvan keskes on lijjan pièni. Lämmitähes teplitsa äjis slučajlojs tože tadehel libo happanijal musoral, kudama ravnomerno levitetäh pejtetäh piäl päj mua slojal. No tämän moine lämmitanda imeiččöy äjjan nedostatkoi i suuris teplitsois se vaehtetah vezi lämmitykseh shodnoih sen ke, mittyjne on kodilojs. Vezi lämmityksen vuoh voibi regulirujja temperaturua teplitsojs, prisposobljajen sen rastenijan potrebnostilojn mugah.

Ris.100. Tomatojn kazvatanda teplitsas.

Jarovizatsijan značenija. Sel'skojs hozjajstvas èrotetah kevät i sygyzy pšenitsan sortat. Kevät sortat kyl'vetäh keviäl. Saman vuuven kezänä net annetah urožaj. Sygyzy sortat kyl'vetäh sygyzyl, no plodat tuuvah net vaste tojzena kezänä.

Opìtat sygyzy sortièn kyl'vännäs keviäl èj tuodu uspehoj. Rastenijat vaj tuh'jovuttih, no èj tähkävytty i èj annettu juviè.

1929 vuodena akademikka T. D. Lìsenko ènzi kerran ozutti, čto vojbi muuttua sygyzy villjojn razvitijan srokat. Hän luadi interesnojn i smelojn opìtan. Kuuda puolda tojsta ènne kevät kyl'vyö ijatti sygyzy pšenitsan juvät. Konza juvät turvottih i nijen zarodìšat lijkuttih kazvamah, no èj viè "puhkettu", T.D. Lìsenko vilustutti sièmenet 3 C temperaturah sah piäl nuljan.

Juvièn ièllehpäjhine razvitija vremenno pièttyj. Lìsenko pijatti juvät tämän mojzena kyl'vöh sah.

Keviäl nämä juvät oli kyl'vetty peldoh samah ajgah kevät sortièn ke. Sygyzy villjojn kyl'vöt ruvettih ravièh kazvamah, projittih tuh'jovunda faza, zavodittih tähkävyö, ruvettih kukkimah i sinä že kezänä annettih täyzin kypset juvät,

Täl opìtal akademikka Lìsenko luadi važnojn otkrìtijan. Ozuttih, čto sygyzy pšenitsa voj zastuaviè razvivajččemahes kuj kevät pšenitsa, esli sen idäjat sièmenet pidiä alennetus temperaturas kyl'vännän ièl.

Iče sièmenièn tämän mojzen obrabotkan prijomua kyl'vännän ièl - Lìsenko sanoj jarovizatsijaksi.

Jarovizatsijan ajgah iskusstvenno sèzdavajjah alennetun temperturan uslovija, kudamat ollah peldolojl myöhäh sygyzy villjoin kyl'vännän jalles.

Jarovizatsijan kauti sygyzy sortat razvivajjahes ravièmbah. Lìsenko dobejččih i kevät pšenitsojn sortièn razvitijan ravenemizen, "jarovizirujen" nijen juvät kyl'vännän ièl. Kevät villjat, kudamat on obrabotajttu Lìsejnkon sposoban mugah, ravièmbah razvìvajjahes, kuj nijen ke yhteh ajgah kyl'vetyt èj jarovizirujdut niien že sortièn sièmenet.

Jarovizatsijal on ylen suuri značenija mejjan Sojuzan sel'skojh hozjajstvah nähte. Lyhendäen rastenijojn razvitijan i kypsenemizen srokat jarovizatsijan vuoh, vojbi suaha ènämmän nadežnoj urožaj zasušlivolojs rajonois, sentäh kuj tämän kauti rastenijat ruvetah kukkimah viè ènne zasuhua.

Yhtes sen ke avavutah suuremmat vozmožnostit äjièn južnolojn rastenijojn sijrändäh nähte severnolojh rajonojh, kus net ènne èj vojdu kypsetä lyhyön kezän täh. Jarovizatsijua primenjaijah èj vai sygyzy rastenijojh nähte i èj vaj lejbä villjojn kevät sortih nähte, no sen mojzih kul'turojh nähte kuj hlopčatnikka, soja, prosa i kukuruza.

Nygöj, pravitel'stvan postanovlenijan mugah, jarovizatsijua provoditah mejjan sotsialističeskolojn peldolojn millionojl gektarojl i on se suurena orudijana bor'bas urožajn puoles.

Nauka avuau razvitijan zakonat i andau ihmizen käzih vluastin prirodan piäl, opastau händä upravljajččemah rastenijan razvitijal. Temperaturan i vlažnostin regulirujčennan kauti, udobrenijan annannan kauti vojbi uskorjajja rastenijan kazvanda i suurendua urožaj, jarovizatsijan že kauti - lyhendiä rastenijan razvitijan srokat.

Mejl on jo ylen suuriè voittoloj prirodan piäl. I nämä vojtot razrušaijah ihmizièn vièruičenda sverh''estestvennojh vägeh kudama budto-gu upravljaiččou muailmal.

Glava VIII. Rastitel'nojn muailman osnovnojt grupat

Raznoobrazija rastitel'nojs muailmas

Iče dièlos nauka tijjusti, čto sen mojzet rastenijat kuj paporotnikat i sammalet, dejstvitel'no ni konza èj kukita a razmnožitahes ènimäksi sporoin - ylen piènièn krupinkajzièn vuoh, kudamat ulgo nävön mugah muistutetah tsvetkovolojn rastenijojn pìl'tsoi.

Sentäh, èrotukseksi tsvetkovolojs rastenijojs, paporotnikat i sammalet suadih nimeksi sporovojt rastenijat.

Sen mojzet sporovojt rastenijat, kui paporotnikat i sammalet pajči èruo tsvetkovolojs rajotenijojs, imejjah nijenke i suuri shodstva. Molemmil vojbi nähtä steblja, lehtet, a äjil (primièraksi paporotnikoobraznolojl) i juuret. Tämän shodstvan osnovanijal vìzšolojn tsvetkovolojn rastenijojn ke sporovojt rastenijat, kudamil on steblja i lehtet, yhtytäh yhtehizeh otdelah vìsšolojh, ili listostebel'nolojh, sporovolojh rastenijojh. Nijh kuulutah paporotčnikoobraznojt rastenijat i sammalet.

Èrotukseksi vìsšolojs, listostebel'nolojs, sporovolojs rastenijojs, nizšojt sporovojt rastenijat èj imejja ni stebljua, ni lehtilöj, ni tovelliziè juuriloj. Net tože ollah udivitel'no èriluadujzet. Forman mugah tämän mojzet rastenijat mujstojtetah puaksuh ili šarua, ili pitkiä niittiè, ili plastinkua. Nizšolojh sporovolojh rasteniejh kuulutah grivat, lišajnikat, i vodoroslit, bakterijat.

Äjjat nizšolojs rastenijojs ollah muga piènet, čto nijdä vojbi nähtä vai mikroskopan vägeväs suurennukses.

A otdela. Nizšojt sporovojt rastenijat

1. Bakterijat - pikoj-pikkarajzet èjvihannat rastenijat.

Ris. 101. Hammas naljotta mikrokopan al suuresti uveličittu. Nävytäh bakterijat tsentras - šarikojn kokkien kerävyndä; pitkät savakkojzet - batsillat.

Bakterijan stroenija. Jogahine bakterija predstavljajččou iče ylen piènen kletočkan hojkkajzen oboločkan i syväjn soderžimojn - protoplazman ke. Jasno nägyiä jadrua èj ole. Muga že kletkas èj ole i hlorofillua. Imejen lujan oboločkan bakterijat sohranjajjah oma postojannoj forma. Äjjat bakterijojs imejjah šarikojn forma, tojzet - ojgièlojn savakkozièn, kolmannet - lämmytettyloin zapjatolojn, nellännet - štoporan luaduh kiärittylöjn nijttièn forma (Ris. 102)

Pitkä linija hural ravnjajčeh ihmizen tukan jarevuoh sijd že suurennukses. 1- spirilla, 2 - čuman batsilla, 3 - holeran vibriona, 4 - tuberkuleznoj batsilla, 5 - brjušnojn tifan batsilla, 6 - difteritan batsilla, 7 - sennoj batsilla, 8 - gnojnoj kokk, 9 - sibirskojn jazvan batsilla, 10 - infljuèntsan (grippan) batsilla.

Bakterijojn razmnoženija i nijen èlajjan sohranenija neoblagoprijatnolojs uslovijojs. Bakterijat razmnožajjahes prostojl jagavunnal: yksi kletka juahes kahteksi. Uuvet kletkat kazvetah vzroslojn bakterijan suurujzeksi i uuvessah juatahes. Yksi jagavunda rojh toizen jal'geh. - 1/2 čuasun peräs. Täh luaduh bakterijat jagavutah sanomattomasti ravieh. Èrähil bakterijojl kletkat jagavunnan jalles pitkäksi ajgua jiähäh yhtynyjziksi. Tämän mojzil bakterijojl on pitkièn nijttilon libo tsepočkojn vida.

Nabljudenijat ozutettih, čto 1 kub.sm majduo, 4 čuasun jalles lypsännäs, on 34 000 bakterijua, a 24 čuasun mändyö - 4 000 000 Učjonojt čotajttih, čto blagoprijatnolojs uslovijojs potomstva yhtes bakterijas jo 15 čuasun mändyö vojbi dostigajja ylen suurda čislua - läs milliardua bakterijua. 5 suutkièn mändyö katkiemattoman jagavunnan kauti bakterijat katettas jarièl slojal kai muan šaran pinda. Esli tädä todeh èj ole, to vaj sentäh, čto bakterijat èj lövvetä ičel dostatočno syömistä i puaksuuh, puuttuen èj blagorijatnolojh uslovijoih, massoin kuollah.

Neblagoprijatnolojn uslovijojn tulduo, primièraksi, vlagan, syöndän nedostatkan yhtevyös ili temperaturan jurkäs muutokses, bakterijon protoplazma kučistuu i pejttyy uuvel lujal syväjn oboločkal.

Tämän mojzes sostojanijas bakterija èj pitajččej i èj lijku, se lebiäy. Tämän mojsta lebävyndä bakterijan formua sanotah sporaksi.

Äjièn bakterijojn sporat kestetäh pitkembi kujvuanda, kiehuttamine i kyl'mättämine, a muga že i èrilajzièn jadojn deistvija. Èrähièn bakterijojn sporat kestetäh hiilutanda +140 ^o sah i silustunda -253 ^o sah silloj kuj iče bakterijat kuollah jo +85-100 ^o temperaturas.

Sen jalles kui spora puuttu podhodjaščolojh uslovijojh, se idäy i uuvessah rubièu lijkkumah, pitajččemahes, razmnožimahes.

Täh luaduh, bakterijat sporojn vuoh èj razmnožitahes, a vardojjah oma suščestvovanija èjblagoprijatnolojs ulgo uslovijojs.

Bakterijojn pitanija. Ènimät bakterijat pitajjahes organičeskolojl veščestvojl. Kajkkiè puaksumbah net poseljajjahes životnolojn trupih, harvembi - rastenijojh. Tämän mojziè bakterijoj sanotah bakterijojksi - saprofitojksi. Nijen vlijanijas prirodas mänöy kuollujzièn životnolojn organizmojn ostatkojn happanemine. Tojzet bakterijat èletäh èlävän organizman čottah. Tämän mojziè bakterijoj sanotah parazitojksi. Èrähät nijs suahah ihmizel zaraznoloj bolezniloj, primièraksi: holeran, difteritan, brjušnojn tifan, tuberkuljozan, čuman. Vaj pièni čuasti bakterijoj vojbi pitajjakseh èjorganičeskolojl veščestvojl. Tämän mojzih bakterijojh kuulutah, primièraksi, rauda bakterijat, kudamat učastvuijah rauvan rudièn otložinnas, i èrahat počvas èläjat bakterijat.

Boleznetvornojt bakterijat. Kajkkiè suurimman vredan tuuvah bakterijat-parazitat, kudamat kučutah bolezniloj ihmizel i kod žijvatojl.

Konza čelovečestva èj viè tièdänyt ni midä bakterijojh i nijen elajgah näh, bolezniloi lièčittih zaklinanièlojl, molitval i "pyhä" veel. Tartuièn boleznolojn, kuj, primièraksi, holeran, tifan jiävivyndä kačottih obìčno "jumalan tuskevunnaksi" ihmizièn "riähkäksi". Kaikkièn veroispovedanièlojn papit pol'zuittihes tämän mojzil slučailojl sih nähte, čtobì razverniè religioznojda propagandua i yhtes tämän ke suurendua omiè dohodoj.

Nauka avaj, čto jogahine bolzni vìzìvajčeh opredeljonnojl bakterijal - dannojn boleznin vozbuditeljal. Yksi batsilla vìzìvajččou tuberkuljozan, tojne difteritan; yksi vibrionojs - holeran. Tämän yhtevyös tuberkuljoza kodi žijvatojl vozbuždajčeh èriluadujzil bakterijol; holera ihmizel i holera kanojl tože vìzìvajčeh èrilajzil bakterijojn vidojl. Tijjustettih, čto iče bolezni rojh bakterijojn jadovitolojn veščestvojn vìdelenijas bol'nojn organizman vereh: boleznin kuolettava že ishoda rojh organizman täyvellizen otravlenijan kauti nämil jadojl. Äjjat bakterijat, kudamat èletäh ihmizen i životnolojn rungas, primièraksi kišečnikas, èj anneta jadovitoloj vìdelenijoj i sentäh ozutettihes ihan vredattomiksi organizmah nähte.

Nygöj on jo avattu moniè bor'ban puttiloj boleznovornolojn bakterjojn ke. Èriluadujzièn lekarstvojn vuoh èrähiè bakterijoj tapetah ičes ihmizen rungas. Ruanojn bojjannal iodal tapetah bakterijat, kudamat puututtih ruanah.

Bakterijojl zaraženijua vastah puaksuh primejjah privivkoj. Täh nähte boleznetvornojn bakterijan kul'tura vijjah mityizentahto životnojn vereh i täh luaduh zaražaijah se. Sen jalles kuj životnoj perebolejččou sen rungah jiahäh oslablennojt bakterijat libo oslablennoj nijen jada. Nämiè oslablennoloj bakterijoj ili nijen jadoj vijjaä ihmizel vereh.

Osoan privivkah nähte, otetah, primièraksi ospan bakterijojn ospablennojda jadua vazas (ospennoj detrita).

Privivkojl muga že predupreždajjah brjušnojn tifan i holeran zabolevanijat.

Privivkojn kauti organizma rojh ej vospriimčivojksi zaraženijah nähte, sentäh kuj veri privivkan jalles priobretajččou sen mojzet svojstvat, čto sijd bakterijat ej vojja razmnožiekseh i kuollah. Tojči privivkoj primenjajjah lečebnojh tselih nähte, primièraksi, bešenstvas.

Bakterijojn levièmistä vastah uspan ke primenjajjah pomeščenièlojh desinfeksijua, t.s. bakterijojn otravindua èriluadujzil himičeskolojl sredstvojl, primièraksi formalinal, suljomal. Sel'veni tože, čto hyvänä dezinfitsirujuščojna sredstvana on päjvän svet, sentäh äjjat bakterijat èj kestetä jarkojda päjvän svetua i kuollah. Primièraksi päjvän svetal tapetahes tuberkuljoznojt bakterijat. Pajči dezinfekttsijua bor'bas bakterijojn ke puaksuh ispol'zujjah perdmiètöjn hijluttaes korgièh temperaturah sah, čtobì tappua èj vaj bakterijat, no i nijen sporat. Täh luaduh luaitah marlilojn i bintojn ruanojn sivondah nähte, instrumentarijan operatsijah nähte, zaraznobol'nolojn sobièn, majjon i tojzièn produktojn sterilizatsija.

Ylen verojatno, čto kapitalističeskojt gosudarstvat vojnil jadovitolojn gazojn rinnal ruvetah primenjaiččemah boleznetvornoloj bakterijoj. Bakterijat tullah kaijkkiè užasnojmmaksi i kuolettavammaksi vojnan orudijaksi. Sentäh pidäy valmistua oboronnojn bor'ban sredstvat bakterijojn ke. Rahvahièn znakomstva bakterijojn ke i soznatel'noj otnošenija bor'bah nijen ke rojtah kajkis nadežnolojmmis bor'ban predupredite1'nolojs merojs.

Mejjan sotsialističeskojs hozjajstvas bakterial'nojn vojnan prijomoi uspehan ke ispol'zuijah vrednoloj životnoloj vastah. Osobenno sel'skojn hozjajstvan vrediteljoj - suslikkoj, hijriè i krìsoj vastah. Muanituksièn vuoh, kudamat ollah imitetty hijrilöjn libo krìsojn tifan boleznetvornolojl razvodkojl, hävitetäh vrednoloj grìzunoj ylen suuril prostranstvojl.

Broženijan i happanennan bakterijat. Saprofitnolojn bakterijojn keskes on äjja poleznoloj. Tämän mojzièn poleznolojn bakterijojn čislah kuuluu ènin puoli bakterijoj, kudamat vìzìvajjah broženija. Kajkil on tijjos, čto majdo, jatettynä lämmäh, mujguou. Ozutah, čto majjon mujguonda mänöy osobolojn broženijan bakterijojn vuoh, kudamat muutetah majjon suahari majdo kislotaksi. Majdo kižslotnojn broženijan vojbi nähtä èj vaj majdo produktoj valmistaes, kuj primièraksi prostokvašan i kefiran, no i kapustuan kvašenijas i kormulojn silosovanijas. Tämän yhtevyös èruoja majdo kislotta vastustau tojzièn happanenda bakterijojn razmnoženijua produktois i täh luaduh auttau nijen sohranindua.

Saprofitnolojn bakterijojn keskes poleznolojn rinnal vastavutah i vrednojt. Äjjat nijs kučutah syöndä produktojn sportivunda i happanenda. Primièraksi, liha i kala, jatettyjnä lämmäh, happanenda bakterijojn dejstvijas ylen ravièh sportitahes. Sih nähte, čtobì vardojja skoroportjašojt produktat happanennas pitkemmän ajgua, net podvergajjah hijlutannal korgiès temperaturas, kudamas tappavutah èj vaj bakterijat no i nijen sporat. Hijlutannan ajgana produktat pannah žestjannolojh bankojh čtobì ièllehpäj èj pututtas sinne bakterijat. Muga valmistetah konservoj, kudamat vojjah pitkän ajagua viruo i èj sportitahes. Piševolojn produktojn vardojčenda bakterijojs dostigajčeh muga že kujvuannan, kyl'männän, suoluannan, marinovanijan, zasaharivanijan kauti.

Bakterijat, kudamat vìzìvajjah happanenda, pajči vredua, tuuvah i ylen suurda pol'zua. Razlagajen kuollujzièn životnolojn i rastenijojn složnošoj organičeskoloj veščestvoj ènämmän prostojmmiksi, net lopus muutetah nijdä mineral'nolojksi veščestvojksi, ili, kuj sanotah mineralizirujjah nijdä. Tämän yhtevyös vozduhah vìdeljajjahes èrilajzet guazat, primièraksi uglekisloj guaza i serovodoroda guaza, kudamail on paha hapannujzièn jajčöjn duuhu).

Kuj tijetäh, vihannat rastenijat pitajjahes uglerodal uglekislojs guazas, kudama on levinnyt vozduhas, i počvas olijojn mineral'nolojn suolièn rastvorojl. Nämis veščestvojs vihannas rastenijas sozdajčeh organičeskoj veščestva. Rastenijojn i životnoljojn kuolennan jalles bakterijat uuvessah razlagajjah složnojt organičeskoit veščestvat, muutetah net ènämmän prostoimmaksi èj organičeskolojksi soedinenijojksi i täh luaduh kiännytetäh net počvah.

Täh luaduh bakterijojn učastijal mänöy veščestvojn kièrrändä prirodas.

Bakterijojn proizhoždenija. Učenojt predpolagajjah, čto bakterijat ollah yhtet kaikkiè dvernjojmmat rastenijat. I kuj ènimät rastenijat, drevnjojt bakterijat pitaittihes mineral'nolojl veščestvoil. Tämä podtverždaičeh sil, čto muan kuoren kaikkiè vanhimmis slois vastavutah rauda bakterijojn ostatkat. Nähtävästi, net èlettih drevnjojn muan hiilavis istočnikojs.

2. Vodoroslit — drevnjojšojt vihannat rastenijat

Yksikletočnoj vihanda vodorosli - hlamidomonada. Tojči "kukinnan" ajgah vezi lammis suau jarkozeljonojn tsvetan. Kaččoen kapljan tämän mojsta vettä mikroskopan al, vojbi nähtä suuri količestva pièniè vihandoj šarikkoj, kudamat ravièh lijkutah èri napravlenijojs. Nämä ollah yksikletočnoit vihannat vodoroslit — hlamidomonadat *) (Ris. 103).

Ris. 103. Hlamidomonada suures uveličenijas. 1 - oboločka, 2 - hromatofora, 3 - jadro, 4 - sijmaine.

Hlamidomonadat, muga že kuj i bakterijat sostoitah yhtes kletkas. Tämä kletka on täyzi samostojatel'noj organizma: se samostojatel'no lijkkuu, assimilirujččou uglerodua, imöy mineral'oloi suoliè, kudamat on rastvorittuhes vedeh; se èläy, razmnožajčeh, kuolou, kuj i tojzet organizmat. Bakterijan ke sravnenijan mugah se on äjiä suurembi, i sen stroenija on složnojmbi. Sen rungas on jasno nägyja jadra. Se on kruassivunnuhes vihandah tsvetah, soderžiu hlorjofillua, sledovatel'no ottau uglerodua uglekislojs guazas. Tämän mugah sil on suščestvennoi shodstva tojzièn vihannojn rastenijojn ke. Pajči hlamidomonadua vees vastavuu äjja tojziè yksikletočnoloj vodorosliloj, kudamièn stroenièja i forma on ylen èriluadujne. No kaikil yksikletočnolojl vodoroslilojl on: jadra, protoplazma, hromatofora, i suuremmal vujtil - oboločka.

Hlamidomonadan razmnoženija. Nabljudenijol on tiijustedttu, čto hlamidomonada razmnoženijan aigah pièttyy i kavottau sijmat. Sen soderžimoj (protoplazma i jadra) juahes ènzimäj kahteh čuastih. Jogahine nämis uuzis kahtes kletkas omah vuoroh juahes kahteh čuastih. Täh luaduh rojh nellä, a tojči i kaheksan èri kletkua. Nämä uuvet yksikletočnojt organizmat lykätäh materinskojn kletkan oboločka i ruvetah vedämäh samostojatel'nojta èlajgua, kuj vzroslojt hlamidomonadat. Tämän mojne razmnoženijan vida prostojn jagavunnan kauti nazivajčeh bespolojksi razmnoženijaksi.

Tojne razmnoženijan sposoba on äjiä složnojmbi. Se zaključajčeh sih, čto hlamidomonada jagavuu suureh čislah (32-64) pièniè lijkkuiè kletkoj, kudamat oman stroenijan mugah ollah pohožojt vzroslolojh hlamidomonadojh. Nämä lijkkujat polovojt kletkat tartutah tojne tojzen ke èdu njokil - "nenäjzil" (Ris. 104); sijd kletočnojt oboločkat lopnitah, kahten polovolojn kletkojn soderžimoj (protoplasma jadran ke) lähtöy èndizis oboločkis i yhtyy yhteh, šuoriten uuvel summal oboločkal. Täh luaduh roih pokojs olija spora, kudama kebièh kestäy èj blagoprijatnojt uslovijat - vezièn kyl'männän libo nijen kujvannan. Pokojan jalles - talven libo zasuhan jalles - lämmän i vlažnojn siän tulduo tämän mojzen sporan soderžimoj lohkieu jagavunnan puttiè äjjah kletkah, jogahizel, kudamas liètäh siimaizet. Uuvet organizmat lykätäh sporan oboločka i kazvetah vzroslolojksi hlamidomonadojksi.

Ris. 104. Hlamidomonadan kahten polovojn kletkan yhtyndä.

Ljubopìtno, čto èrähil hlamidomonadojl rojh èri suurujzet polovojt kletkat: yhtet piènet, lijkkujat, tojzet suuret, lijkkumattomat, kudamat kavotetah sijmat. Yhtytäh tämän mojzet kletkat puarojttaj: piènet vai suurièn ke. Pièndä lijkkujua kletkua sanotah mužskojksi kletkaksi, suurda lijkkumattomua - ženskojksi , ili jaitsekletkaksi.

Razmnoženijua, kudama proishodiu mužskolojn i ženskolojn kletkojn yhtymizen rezul'tatas, sanotah polovojksi razmnoženijaksi.

Täh luaduh, bespoloj razmnoženija mänöy yksikletočnojn organizman jagavunnan kauti äjjaksi, polovoi že razmnoženijamänöy kahten polovojn kletkan protoplazman i jadran yhtynnäs ièllehpäjhizen kletkan jagavunnan ke, kudama rojteh yhtynnäs.

Vol'voks - perehodnoj forma yksikletočnolojs vodoroslilojs mnogokletočnolojh. Predstavimma ičel minutaksi, čto hlamidomonadat razmnoženijan yhtevyös èj èrottas, a sumbah läheten tojne tojzen ke sijojtutah studenistojn šaran pinnal. Sijd rodis kolonial'noj forma, perehodnoj yksikletočnolojs vodoroslilois mnogokletočnolojh. Se ylen äjjan mujstuttas oman stroenijan mugah vol'voksua (ili volčikkua), puaksuh vastavujua lambilojs, veen "kukinnan" ajgah. Tämän mojzet jo prostojl sil'mäl nägyjjat šarikat ollah bulavkaizen piähyön suuruizet. Kaččoes mikroskopan al nägyy (Ris. 105, 1), čto tämän mojne šarikka sostoiu äjjas tuhannes kletkas, kudamat oman stroenijan mugah ollah hlamidomonadan nägöjzet. Kaj net ollah raspoložennojt yhteh slojah slizistojn šaran pinnal. Jogahizes kletkas ulgoh päj lähtöy kaksi sijmajsta. Nämièn tuhanzièn sijmajzièn soglasovannojn lijkunnan vuoh vol'voks budto-gu vièröy vees sijas toizeh.

Ris. 105. 1 - vol'voksa, sydämes ollah nuoret vol'voksan kolonijat; 2 - mužskojt polovojt kletkat suures uveličenijas.

Vol'voksal polovojt kletkat, mužskojt i ženskojt, viè ènämmän èrotah tojne tojzes kuj hlamidomonadal- ženskojt kletkat kudamil on lijkkumattomièn šarikoin nägö, èj ole sijmajziè. Naprotiv, mužskoit kletkat, kudamat ollah äjiä piènemmät, imejjah iès kaksin sijmajzin (ris. 105). Nijdä sanotah živčikojksi. Sijmajzièn vuoh živčikat uellah ženskojn kletkan luo, tungevuen sen sydämeh, yhtytäh jajtsekletkan ke.

Lijkkumatoj vodorosli - plevrokokk. Pajči lijkkuiè (sijmalliziè) vodoroslilojn formiè, vastavutah puaksuh lijkkumattomat vodoroslit, kudamil èj ole sijmajziè. Esli kuavita vihanda naljotta puun kuores (primièraksi pihtan), zaboral ili märräl mual i kaččuo tämä naljotta mikroskopan al, to vojbi nähtä äjjan sijmattomiè yksikletočnoloj organizmoj jarièn oboločkan, jadran i vihannan hromatoforan ke. Nämä ollah yksikletočnojt mual èläjat vèdoroslit - plevrokokkat (Ris. 106). Sledovatel'no, vodoroslit èj objazatel'no èletä vees, äjjat nijs èletäh i kujval mual.

Ris. 106. Plevrokokk (äjjal suurennettu). Plevrokokkan jagavunnan èrilajzet stadijat.

Nitčatoj mnogokletočnoj vodorosli — ulotriks. Pajči yksikletočnoloj vodorosliloj, lambilojs, jarvilöjs i lähil jogilojn randoj puaksuh vastavutah èriluadujzet nitčatojt vodoroslit. Net tojči pejtetäh pehmièlöjl dernovikojl veen al olijat kivet, svajat i tojzet veenalajzet predmiètät obrazujjah mudah sagièloj hiènoloj putannoloin niittilöjn nägöziè heinikkölöj.

Yksi nitčatolojs vodoroslilojs - ulotriks (Ris. 107) vastavuu obìčno jogilojs i jarvilöjs veenalajzil predmiètöjl jarko-zeljonojna dernèvinkojna. Kaččoen ulotriksua mikroskopan al vojbi nähtä pitkä vetvjaščoj nijtti, kudama sostoiu yhtes riävys kletkoj. Jogahizes kletkas vojbi nähtä jadra i jarkovihanda hromatofora èj täyvellizen vyöhyön ke, kudama opojasìvajččou kletkan soderžimojn.

Ris. 107. Ulotriks (vägeväh suurennettuna).

Ènzi kačonnal tämän mojne nitčatoj vodorosli on vähän shodnoj hlamidomonadan ke. No nabljudenijat ulotriksan razmnoženijas jurkasti muutetah mnenija tädä voprossua myöte. Ulotriksa razmnožihes kahten sposoban mugah: bespolojn i polovoin.

Bespolojs razmnoženijas èrähièn kletkojn soderžimoj tukkuvuu komočkajziksi, kudamat kletočnojn oboločkan loukkoizen kauti lähtiètäh vedeh. Komočkal rojteh nellä sijmajsta, kudamièn vuoh se uelou. Tämän mojziè yksikletočnoloj organizmoj kudamat oman ulgo stroenijažn i forman mugah muistutetah hlamidomonadua, sanotah zoosporojksi, s.o. èläviksi (lijkkuiksi) sporojksi.

Vähän ajjan mändyö tämän mojzet zoosporat tartutah omal edumajzel kaijal$, njokal mittujzeh-tahto veenalajzeh predmièttah. Tartunnan kohtah roitah hiènot niittizet kudamat mujstutetah juuren karvajziè. Niil on ylen prostoj stroenija. Nämä èj olla tovellizet juuret; nijdä sanotah rizoidojksi. Iče že kletka rubièu jagavumah poikittajzil välisejnäjzil, muuttuen postepenno mnogokletočnoiksi niitiksi, kudama dostigajččou obìčnojda suurutta.

Polovojs razmnoženijas kletkan soderžimoj jagavuu suureh količestvah pièniè šarikkoj, kudamat obrazujjah zoosporojn nägöziè lijkkuiè polovoloj kletkoj, no vaj kahten sijmajzen ke (Ris. 108). Tämän mojsta polovojda kletkua on viè jugièmbi èrottua hlamidomonadas. Vees polovojt kletkat yhtytäh puarojttaj, kuj i hlamidomonada polovojn razmnoženijan aigah. Yhtynyt puara imejččöy jo nellä sijmajsta kuj zoospora, kudama rojteh bespolojda puttiè. Ravièh se kajmuau omat sijmajzet, pejttyy jarièl oboločkal i muuttuu pokojašjojksi sporaksi. Pokojan periodan jalles se rubièu jagaudumah; täh luaduh roiteh èrähiè sporoj, erähiè kudamis andau allun ulotriksan uuzil niittilöjl.

Ris. 108. Polovoj razmnoženija ulotriksal. 1 - ulotriksan kletkan čuastit, kudamil rojttih polovojt kletkat, 2- yhtynyöt polovojt kletkat, 3 - pokojas olija zoospora.

Täh luaduh, lijkkumatoj vodorosli mnogokletočnoj ulotriksa projdiu oman razvitijan ajgah yksikletočnojn lijkkujan stadijan, kudama oman stroenijan puoles on ylen shodnoj hlamidomonadan ke. Tämä shodstva ozuttau rodstvennojn yhtevyön yksikletočnolojn i mnogokletočnolojn vodoroslilojn välil.

Morskojt mnogokletočnojt vodoroslit. Vojbi tulla predstavlenija, čto vodoroslilojn keskes ollah vaj piènet format, počti si'lmil nägymättömiè i sravnitel'no prostojda stroenijua. Iče dièlos vodoroslit ollah ylen èriluadujzet. Meris vastavutah burojt i bagrjanojt vodoroslit, kudamièn pitkys vèj olla 100m sah. Nijen stroenija on äjiä složnojmbi. Tojči nijl roiteh steblièn, juurièn i lehtièn podobija. No nijen razmnoženija ènimäksi mujstuttjou vihannojn vodoroslilojn razmnoženijua: bespoloj zoosporoil, polovoi - kahten polovojn kletkan yhtynnän kauti.

Mejjan severnolojn i Dal'njojn Vostokan merièn burolojl vodoroslilojl on suuri praktičeskoj značenija. Massa nämiè vorosliloi lykkiähes rannojl bauhan jalles. Nijen keskes vastavuu vodorosli saharnoj laminarija, kudaman runga predstavljaiččou ičes pitkät lehtièn nägöjzet plastinkat, (lamina po-karel'ski znuaččiu plastina) (Ris. 109). Mejjan sovetskolojn utsjoloin issledovanijan mugah net ozutettihes ylen hyväksi kormuksi sel'skohozjaistvennoloin životnolojn èrilajziè vidoj varojn - hebolojl, poččilojl, vazojl, lambahil. Kormulojn nedostatkan yhtevyös mejjan okrainojl vodoroslit pidäy levièh ispol'zuija.

Ris. 109. Meres olijat vodoroslit laminarijat.

Japonijas i Kitajs èrähiè vodorosliloj, kudamat ollah lähel mejjan severnolojn merièn laminarijoj i kudamiè sanotah "meri kapustaksi", levièh upotrebljajjah rahvahièn syöndäh nähte: nijs luaitah èriluadujziè syömiziè, kudamat kuulutah jogapäjväjzeh menjuh. Äjjièn burolojn vodoroslilojn tuhkas suahah jodua. Happanijat vodoroslit männäh udobrenijaksi peldolojl. Täh luaduh, severnèlojn i vostočnolojn merièn vodoroslit predstavljajjah ylen suuren bogatstvan mejjan sotsialističeskojh hozjajstvah nähte, poka viè vähän ispol'zujdun.

Vodoroslit - drevnjojšojt vihannat rastenijat. Luaimma lyhyösti itogat sil, midä työ tijjustitta vodoroslilojh näh. Vodoroslilojh nähte, kuj i rastenijojn suurimbah vujttih nähte harakterno on se, čto nijs on hlorofillua, hotja èj kajkil nijs ole vihanda tsveta. No èj ole pravil'no sanuo vodoroslilojksi kajkkiè rastenijoj, kudamat èletäh vees. Kuvšinka, rjaska, rogolistikka, hotja ollah nastojašjojt vezi rastenijat, vse že èj sua nijdä sanuo vodoroslilojksi. Nämä kaj ollah vees èläjat tsvetkovojt rastenijat, kudamil on kukat i sièmenet. Vodoroslilojl že èj ole kukkiè, èj anneta sièmeniè, a razmnožajjahes sporojl. Ènimät vodoroslit razmnoožajjahes lijkkuièn sporojn vuoh, kudamat uellah vees i kannetah nimiè zoosporat. Zoosporat omal stroenijal mujstutetah prostejšoloj yksikletočnoloj vodorosliloj.

Kaikis èlais rastenijojs yksikletočnojt vodoroslit ȩnimäkseh ollah shodnoit bakterijojn ke. Tämä shodstva ob"jasnajčeh sil, čto nämä kaksi gruppu imeijah keskenäh vzaimnoj rdstrva, s.o. nijen proishoždenijas yhtehizis predkojs.

Kajkkiè dvevnjojmbina vihandojna rastenijonna oldih hlamidomonadan luaduizet yksikletočnojt lijkkujat vodoroslit. Nämièn vodoroslilojn pitkä aigaizen muutunnan kauti roittih šaroobraznojt vol'voksan luaduizet vodoroslit, èriluadujzet nitsatojt vodoroslit, kudamat ollah kijnitynnyot i èi kijnitynnyöt veenalaizih predmièttöjh, i tojzet vodoroslit, kudamièn stroenija on ènämmän složnoj (burojt, bagrjanoit). No vse že ènimät vodoroslilojs omas razvitijas povtorjajjah lijkkujan yksikletočnojn vodoroslin ènämmän drevnjojda formua (zoospora i liikkuja polèvoj kletka).

Ènzimäjzièn, kajkkiè drevnjolojn vodorosliloin rodinana oli vezi. Täs drevnjojšolojna ajgana jiävivyttih i razvivajttihes ènzimäjzet vodoroslit. Täs net dostignittih ylen suurda èriluadujzutta. Èrähät vodoroslit ruvettih èlämäh lähembänä randua prisposobljajččiuduen millionojn vuozièn ajgah muan piällizeh èlajgah. Vodoroslilojs proishodittih ylen ammujzena ajgana tojzet rastenijojn grupat.

3. Grivat - hlorofil'nojttomat rastenijat

Griba "mukor" nizšolojn grivojn predstavitelja. Veres hevon tadeh lämmäs pejttyy obìčno hämähäkin verkon moizel valgièn homehen naljotal. Tämä homeh predstavljajččou ičes grivan. Sidä sanotah mukoraksi. Èläväs ugolkas suaha tämänmoine griba on ylen prosto. Sih nähte syvän tarilkan poh'jal pirotetah jariè sloja märgiä peskuo, kudaman piäl pannah verestä hevon tadehta. Tarelka pejtetäh stjoklahizel bankal, kudamièn sejnih pannah märgiä läbi piästäiä bumuagua. Pribora pannah lämmäh kohtah. Täh luaduh rojh "blažnoj kamera", kudamas kebièh lietäh grivan sporat. Sporat tadehes puututah vozduhas päj, kus nijdä obìčno on suures količestvas. Griba ravièh razvivajčeh, i èrähièn päjvièn mändyö tadehel jiävihes puškajne hojkkiè vetvjaščoloi hämähäkin verkon moiziè niittilöi.

Esli palajne tämän mojsta puškua kaččuo mikroskopan al (Ris. 110, 1), vojbi nähtä tsvetattomiè nijttiziè, kudamis èj nävy ni mittyjzièn väli sejnäjzièn priznakkoj. Vetvistoj nijtti prestavljajččou ičes kazvanuon kletkan. Nämä gribnojt nijtit kannetah nimiè gifa. Gifojn punovundua sanotah gribnitsaksi ili mitselijaksi. Mitselijan èrähis kohtis yläh päj lähtiètäh hiènojzet nijttizet, kudamièn njokis ollah mustat piähyöt (Ris. 110, 3). Esli mädžöttiä tämän mojne piähyt predmetnojl stjoklal, to mikroskopan al voj nähtä, čto se on täydynyt hiènoloil pyöryžöjl juväjzil - sporojl.

Ris. 110. Valgiè homeh-mukora (äjjal suurennettu). 1 - mitselija piähyjièn ke, 2 - pokojaščoj spor, 3- piähyt sprorojn ke.

Izučaemojn grivan sravnenijas nitčatojn vodoroslin ke nägyy suuri shodstva nijen välil. Èrähät nitčatojt vodoroslit predstavljaijah ičes yksikletočnoit vodoroslit, kudamil on vetvistoloin nijttilöjn nägö. Osnovnoj èro rubièu olemah siid, čto grivan nijtit (gifat) ollah tsvetattomat, nijs èj ole hlorofillua. Sledovatel'no, griba èj voj ottua uglerodua uglekislojs guazas i sozdavajja organičeskojda veščestvua. Se pitajčeh jo "valmehel" organičeskoil veščestval, kudaman se suau happanijojs rastenijojn ostatkojs, täs slučajs tadehes. Tämän kauti grivat ollah shodnojt äjièn bakterijojn ke. Mukora hyvin razvivajčeh èj vaj tadehel, no i happanijojl fruktil, lejväl i tojzil organičeskolojl veščestvojl.

Mukora, kuj, i tojzet grivat, razmnožajčeh sporojl. Kypsenennän jalles mustat piähyöt sporojn ke halletah. Nijs lähtöy äjja sporoj, kudamat tuulel kandavutah yhtes pölyn ke lojttojzièn matkojn piäh. Esli sporat puututah vlažnojh muah, tadeheh ili happanijojh rastitel'nolojh ostatkojh, net ravièh ietäh, obrazujen mitselijoj, a sijd i piähyjziè sporojn ke. Täh luaduh grivat razmnožajjahes bespolojda puttiè. Pajči sidä, on viè polovoj razmnoženija, konza kahten grivan nijttilöjl njokat yhtytäh, obrazujen pokojašjojn sporan, kudama on kattavunnu jarièl obèločkal (ris. 110, 2).

Tadeh homehen ke ollah shodnojt äjjat tojzet grivat, kudamil on mitselijat ilmaj välisejnäjziè. Kaj sen mojzet grivat, kudamat sostoitah yhtes äjjal kazvanuos kletkas protoplazman i äjjan jadran ke, pričisljajjahes nizšolojh gribojh. Nämä grivat imejjah suurin shodstva oman stroenijan mugah vodorosliloin ke. Èrähät nijs razmnožajjahes, sih luaduh kuj i vodoroslit, zoosporoin vuoh.

Šljapočnojt grivat - vìsšolojn grivojn predstaviteljat. Kaj hyvin tiijattä šljapočnojt grivat primièraksi: sìroežkat, siènet, podosinovikat, valgièt grivat, šampin'onat, kudamat sostoitah kandaizes i šljapkas. Vnimatel'nojs izučenijas ozutah, čto, se mi obìčno prinimajčeh grivakse, iče dielos on vai grivan plodovoi runga, a iče grivan runga - gribnitsa, ili mitselija, on peijttynyt muah.

Esli sijd kohtas, kus on löyvetty griba, ostorožno kajvua počvan pinda sloja, to gribnitsa vojbi kebièh löydiä. Šljapočnojn grivan gribnitsa predstavljajččou ičes pitkät vetvjaščoijt nijtit (gifat), kudamat ollah pohodožojt homehen hämähäkin verkon mojzeh naljotah, no ollah vaj vähästä jarièmmät. Èrotukseksi nizšolojs grivojs gifat šljapočnoloil grivojl ollah jagavunnuot pojkkinazil sejnäjzil (Ris. 111), äjjah kletočkah, kudamat ollah sijojtuttu yhteh riädyh. Kaj vìsšoimmat grivat, täh luaduh, ollah mnogokletočnojt.

Ris. 111. Pojkki lejkkavus valgièn grivan kandajzes (äjja suurennettu). Nävytäh mnogokletočnojt gifat.

Gribnitsal kazvetah plodovojt tielat, kudamièn stroenija on složnoj. Esli kaččuo grivan šlapkan ala pinda, to vojbi jasno nähtä, čto yksil grivojl (sìroežka, sièni, šampin'ona) se on istutettu kandajzes lučeobrazno lähtijojl plastikkojl, tojzil on kattavunnut, kuj poristoj gubka, piènil loukkojzil, kudamat viijah kajdojh trubkih (valgiè griba, podosinovikka).

Esli lejkata grivan šljapka, panna se alapinnal valgièl bumuagal i kattua kaj stjoklahizel kopakal ili bankal, to bumuagal vähän aijan mändyö rojh massa pièniè sporoj, kudamat kirvotah plodovojs tièlas. Plastinčatojn grivan (primièraksi šampin'onan) kljapkan al sporat sijojtutah bumuagal lučistolojna linijojna, a "gurbatojn" (valgien) grivan šljapkan al pièninä tukkujzina, se mugah, kuj on sijojtuttu loukot šljapkals.

Sledovatel'no, sporat plastinčatolojl grivojl rojtah plastinkojl (Ris. 112) gubčatoljn ke - šljapkan trubkajzièn sydämes (Ris. 113), kus päi net i kirvotah kypsevynnän jalles. Puututtuo vlažnojh muah, sporat ietäh andaen pribnitsoj.

Ris. 112. Pojkki lejkkavus šampin'onan šljapkan plastinkas (äjjal suurennettu). 1 - plastinka, 2 - sporat.

Ris. 113. Gubčatojn grivan trubočkan pojkki lejkkavus (äjjal suurennettuna). Trubkas nävytäh sporat.

Gribnitsa andau èj yhten, a puolenkymmen, tojči äjjan plodovoloj rungiè suuremman libo piènemmän ajjan männes.

Vot mintäh griboj kerätes èj pie murendua gribnitsua, èj kiskuo i èj revittiä sidä, mi obno bìvajčeh neostorožnojs grivojn keriännäs. Meččä grivoin kul'turnojs keriännäs plodovjt tièlat ostorožno otetah muas muga, čto grivan jalasta pyöritetäh ymbäri oman osjan. Tämän mone grivojn keriändä sposoba obespečivajččou grivojn urožajn griba učastkojl.

Poleznolojn grivojn - šampin'olojn razvedinda. Pajči syödävièn grivojn keriändiä mečäs mejl Sojuzas priobretajččou ajnos suurembua hozjajstvennojda značenijua grivojn kazvatanda iskusstvennolojs uslovijojs. Griboi vojbi kazvattua ymbäri vuuven: talvel - osobolos lämmitetyjs teplitsojs, keviäl parnikas, kezäl - daže gruntas. Täh luaduh tämän tsennojn syöndä produktan količestvua vojbi äjjal suurendua. Hozjajstvan gribnoj otrasli suau mejl Sojuzas osobojn razvitijan suuris rabočolojs tsentroj i novostrojkojs.

Kul'turah nähte männäh ènämmän èi prihotlivojt ravièh kazvajat i sen yhtevyös tsennojt pitatel'noloin i vkusovolojn kačestvojn mugah grivat - šampin'onat (Ris. 114).

Ris. 114. Šampin'onan plodovojn rungan razvitija.

Prirodas net vastavutah obìčno peregnojnolojl počvil rastitel'nojn musoran vanhojl svalkojl peldolojl i kar'ja mualojl, siè kus on hapannuon tadehen ostatkoj.

Istutukseh nähte šampin'onan gribnitsa otetah yhtes peregnojan palan ke, kudama on pronizìvajdu sen nijttilöil. Pannah se èj jarièh hevon tadehen palanuoh trambujduh slojah teplitsan stellažal (pal'čal) (Ris. 115) ili parnikkah. Kuun mändyö istutuksen jalles tadehen piäl gribnitsan ke pirotetah hojkkajne sloja muada. Teplitsas piètäh postojannoj umerennoj vlažnosti i temperatura 12-15^o Ts. Ènzi talvena šampin'onat tämän mojzis uslovijojs annetah hyvät urožajt, andaen 7-8 kg sah gribua 1 kv.m. istutetus plošadis.

Ris. 115. Šampin'onnojn teplitsan syväinnägö.

Grivat-parazitat. Kaj kačotut grivat pitanijan sposoban mugah pidäy pričisliè saprofitnolojh, t.s. gribojh, kudamat pitajjahes valmehil organičeskolojl veščestvojl, kuollujzièn rastenijojn ostatkojl.

Pajči saprofitoj, èj harvah vastavutah grivat-parazitat - net èlävytäh èlävil rastenijojl i pitajjahes organičeskèloil veščestvojl organizman "izännän" èlävis kletkojs.

Äjjat grivat-parazitat ollah sel'skohozjajstvennolojn rastenijojn opasnojt vrediteljat, kuččuen jal'gimäjzis zaraznoloj zabolevanijoj. Poražaien kartofeljua, kagrua, ruista, pšenitsua net äjjal pienennetäh meian peldolojn urožajda.

Uspešno voibi vediä bor'bua nämien vrednolon gribojn ke vai, hyvin tiedäen nijen elaijan.

Ènämmän levièmmäl vastavutah golovnevojt grivat, tora juvä i ruoste grivat.

Golovnevojt grivat (Ris. 116) poražaijah kagrua, pšenitsua i tojziè villjoj. Golovnja tojči razvivajčeh muga äjjal, čto hävittäy suurimman čuastin urožajs.

Ris. 116. Kagra (2) i ozra (4), kudamat on poražajdu golovnjal. Rinnal sravnenijaksi on annettu zdorovojt rasteniat, kagra (1) i ozra (3).

Villjojl, kudamat on poražaidu golovnevojl grivojl, sotsvetijat katetahes piènièn sporojn mustal massal, budto-gu nämä sotsvetijat palettih (sentäh i boleznièda sanotah golovnjaksi).

Sporat puututah juvih uborkan ajgah, tartutah nijh i vojjah sohraniuduo uudeh kylvöh sah. Rastenijat zarazitahes golovnjal kajkkiè puaksumbah juvän ijannan ajgah kyl'vännän jalles.

Bor'bua golovnjan ke viètäh ènimäksi kylvyö vaset juvièn protravlivajčennan vuoh formalinan sluabojs rastvoras. Tämän yhtevyös grivan sporat, kudamat on tartuttu juväh, kuollah.

Tora juvä (Ris. 117) zaražajččou obìčno rugehen, pšenitsan i ozran. Sygyzyl rugehen tähkil vobi nähtä počti mustat tora juvän "sarvuot". Nämä sarvuot predstavljajjah ičes summan gribajzen gifojn punovunnan. Net on hyvin prisposobittu talveh nähte. Keviäl vlažnojl počval sarvuot ietäh, nijl jiävihes äjja piähyjziè sporojn ke (Ris. 117, 2). Rugehen kukindua vaste sporat kypsevytäh, pujstutah i kandavutah rugehen kukkih.

Ris. 117. Tora juvä. 1 - Tora juvän sarvuot rugehen tähkäl. 2 - Kazvanuot sarvuot piähyjzièn ke.

Tora juvän sarvuot ollah ylen jadovitojt. Juvät puhtastandah nähte tora juväs pannah suola rastvorah. Kuj kebièmmät tora juvièn sarvuot noustah rastvoran pinnal, kus net kebièh voibi kerätä iäre. Sarvujzil on lekarstvennoj značenija. Net annetah aptekkah.

Ruoste grivat (Ris. 118) puaksuh vìzìvaijah bolezniloj leibä, ogorodnoloil, mar'ja i plodovolojl kul'turojl. Tämän yhtyvyös poražennolojn kul'turojn lehtilöil liènöy oranževoit (ruoste) pjatnat ili čertočkat. Nämä ollah ruoste grivoin sporoin kerävynnät, kudamis kebièh zarazitahes tojzet tervehet rastenijat. Äjjat ruoste grivojs imejjah kaksi èri rastenijua - "izändiä".

Ris. 118. Pšenitsan lehti, kudama on poražaidu ruostièl.

Nijen razvitija on ylen složnoj. Primièraksi, lejbä ruoste razvivajčeh ènziksi barbarisan lehtil (yksi "izändä"). Keviäl tämän grivan sporat kannetahes tuulel rugehen lehtilöjl (tojne "izändä"). Sentäh bor'bas ruoste grivan ke pidäy ènzi vuoros hävittiä ruoste gribajzet barbarisal. Nämih vìvodojh nauka tuli učjonolojn pitkäajgajzen ruavon jalles.

Grivat parazitat ollah ylen èriluadujzet. Bor'ban mièrat nijen ke valitah joga kerda osobojt, kaččoen sih mittyjne èlajjačn obraza on jogahizel grivan vreditelin vidal.

Gribojn proishoždenija. Grivat oman stroenijan mugah ollah shodnojt vodoroslilojn ke. Osnovnojn nijen èro vodoroslilojs sostoiu sijd, čto nijs èj ole hlorofillua. Grivat ollah libo saprorfitat libo parazitat, net pitaijahes organičeskojl veščestval, kudaman sozdavajjah vihannat rastenijat. Grivoin razmnoženijan osobennostit ollah svjazannojt nijen muanpiälizen èlämizen ke.

Učjonoit predpolagaijah, čto grivoil i vodorosliloj on yhtehizet predkat, kudamat ulgo nävön puoles mujstutetah yksikletočnojda vodorosljua hlamidomonadua. Èrotukseksi vodoroslilojs suurin ènimistö grivois lièttih mual èläiksi rastenijojksi. Vìšojt grivat jiävittihes muan piäl myöhemmin i i proishodittih nizšolojs grivojs.

4. Lišajnikat - grivan i vodoroslin simbioza

Ris. 119. "Sejna bolotjanka"

Ris. 120. Pedran lišejnikka ("pedran sammal").

Lišajnikan zagadočnoj priroda. Äjjat piètäh lišajnikkoj sammalina. Ulgo nävön mugah, todeh, nijl on suuri shodstva sammalièn ke. Sohraniudunuot nazvanijat erähih lišannikkojh nahte, primièraksi - "pedran sammal", ozutetah čto konza liè naukas nijdä prijmittih sammaliksi.

Iče dièlos lähembäjne znakomstva lišajnikojn syväjn stroenijan ke ozuttau, čto tämä on neverno.

Kaččoes mikroskopan al lišajnikan hojkkasta vijbalehutta vojbi hyvin nähtä, čto sen runga sostoiu tipičnolojs tsvetattomis gribnolojs nijttilöjs. Nämä nijtit lišajnkan ulgo čuastilojs kiärivytäh keskenäh ylen sumbah syväjn čuastilojs - ènämmän rìhlo.

Täh luaduh oli tijustettu, čto lišajnikka on griba.

Mintäh-bo lišajnikal puaksuh on vihanda okraska? Tämän mojsta kruaskua ved' nastojašolojn grivojn gribnitsojl èj ole.

Dejstvitel'no, kaččoes mikroskopan al vojbi nähtä lišajnikan kuoren al, pajči tsvetatomiè nijttiè, ènimäksi vihandah kruaskah kruassivunnujziè pyöryžöj kletkoj (Ris. 121).

Ris. 121. Pojkki lejkkavus lišajnikas (äjja suurennettu). Nävytäh suuret kletkat - vodoroslit, kudamiè on punottih gifat.

Pitkän ajgua oli zagadočnojna, midä predslavljajjah ičes nämä kruassivunnuot kletkat. Obìčno net prijmittih osobolojksi matoforojksi, kudamns on hlorofillua.

Männyön stoletijan 60-na vuozina kaksi učjonojda (Famìntsin i Baranetskij) luaittih zamečatel'noj i yhtes sen ke ylen prostoj opìtta. Hyö hiènoksi pilkottih lišajnikka ("sejnä zolotjanka") i pandih sen palajzet vedeh. Terväh grivan tkanit, hapattij vees, a vihannat kletkat ruvettih ravièh razmnožajččemahes, peittäen splošnoil slojal astijan sejnät.

Tämä opìtta autti sellittiä, čto vihannat kletkat ollah èj lišajnikan tkanit, a tukkunajzet rastitel'nojt organizmat kudamat voijah izvestnolois uslovijojs èliä i razmnožaijakseh. Nämä organizmat okažittihes yksikletočnolojksi vodoroslilojksi, kudamat oldih plevrokokkojn nägözet.

Muga oli avattu lišajnikan prirodan zagadka.

Grivan i vodoroslin simbioza. Lišajnikka on griba, no èj vaj griba. Sen nijttilöjn punovukses èläy i razmnožajčeh vodorosli. Myö näemmä ylen ljubopitnojn primièran kahten organizman yhtehizes èlaijas: grivan i vodoroslin. Tämän mojne lähäine yhtehine kahten organizman èländä naukas saj nimeksi simbiozan.

Molemmat organizmat yhtytäh keskenäh muga lujasti, čto luaitah yksi složnoi organizma. Tämän yhtevyös grivan gifat imiètäh vettä i mineral'noloj suoliè, vodorosli ottau uglerodua uglekislojs guazas i luadiu èi organičeskojs veščeststvas organičeskojda veščestvua. Griba pitajčeh kuollujzil i elävil vodoroslilojl, kudamat ollah lišajnikan sydämes. Interesno, čto suščestvas, ozuttih ajna pyzyvämmäksi i kestävämmäksi, kuj jogahine nijs èriže, kuj daže tojzièn gruppièn rastenijat. Lišajnikat èletäh i palljahil kivilöjl i korgièlojl mägilöjl, räkis pustìnjojs, krajnjojs severas, siè kus tojzet rastenijat eliä ej vojja.

B Otdela. Vìšojt (listostebel'nojt) sporovojt rastenijat

1. Sammalet

Ris. 122. "Kondièn sammal". Steblja lehtilöjn ke, rizojdat, korobočka sporojn ke pitkäl jalgajzel.

Esli tarkah kaččuo tämän sammalen rasteièhut, to kebièh vojbi èrottua vertikal'no sejzoja stebel'kajne, kajdajzièn muzavan vihannoin lehtièn ke. Stebel'kas počvah lähtiètäh juuren karvaizet, kudamiè sanotah rizojdoiksi.

Sammal jyrkäh èruou vodoroslilojs, grivojs, lišajnikojs sil, čto sen runga on jagavunnuh stebljah i lehtilöjh. Täl se lähenöy oman stroenijan mugah tsvetkovolojh rastenijojh.

Sammalen razvitija. Kezäl "kondièn sammalen" stebel'kan njokas vojbi nähtä pitkä hojkka jalgajne, burojn "korobočkajzen" ke ylähän (Ris. 122-123), kudaman sydämes ollah pikoj-pikkarajzet sporat. Piäl päj "korobočka" on katettu osobojl vojlokka kolpačkal (Ris. 123, 1), kudama vardojččou sidä okružajuščojn temperaturan jurkièn kolebanièlojn vrednojs vlijanijas. Sporojn kypsettyö kolpačka kirbuou, korobočkan krìšečka tože kirbuou i sporat ruvetah lähtemäh ulgoh. Puututtuo märräl mual, sporat ravièh iètäh hiènoloiksi vetvjaščolojksi vihannojksi nijttiziksi. Nämä ollah muga sanotut sammalen predpostkat (Ris. 124), net ylen äjjal mujstutetah oman stroenijan mugah nijtin luadujsta vihandua vodorosliè.

Täh luaduh, sammalen razvitijan algu stadija ozuttau sammalen lähistä rodstvua vodoroslilojn ke. Sammalet rojttihes vodoroslilojs ylen drevnjolojna ajgojna, konza čuasti vodoroslilojs rubej èlämäh kujvan muan märril kohtil prisposobljajččiuduen muan piälizeh èlajgah.

Sammalen ièllehpäihine razvitija mänöy sledujuščojs luaduh.

Ris. 123. "Kondièn sammalen" korobočka sporojn ke. 1 - korobočka on kattavunnu kolpačkal, 2 - ilman kolpačkua.

Ris. 124. Sammalen predrostkas nävytäh počkat i rizojdat.

Predrostkal liètäh piènet počkajzet, kudamis kazvetah vertikal'no sejzojat stebel'kat lehtilöjn ke. Yksièn stebel'kojn ylänjokkih liètäh mužskoit razmnoženijan organat (Ris. 125, 1-2), kudamat kypsevynnän jalles annetah mužskojt lijkkujat kletkat, muga sanotut, živčikat, kudamil on spiral'nolojn tièlajzièn forma, kahten sijmajzen ke njokas (Ris. 125, 3). Tojzièn stebel'kojn ladvojh liènöy ženskoit polovoit organat jajtsekletkan ke sydämes. Vihman ajgah živčikat, lähtièttyö ulgoh, ravièh lijkutah vees omièn sijmajzièn vuoh. Èrähät nijs dostigajjah jajtsekletka i yhtytäh sen ke. Oplodotvorjonnolojs jajtsekletkojs kazvau sporovoj korobočkajne jalgajzen piäl.

Ris. 125. Sammalen razmnoženijan mužskojt organat. 1 - stebljan ladva mužskolojn polovolojn organojn ke; 2 - mužskoj polovoj organa suures uveličenijas; 3 - mužskojt polovojt kletkat.

Interesno, čto oplodotvorenija sammalil vojbi männä vaj vees, tämän yhtevyös živčikat oman stroenijan mugah ollah èrähièn vodoroslilojn (primièraksi vol'voksan) živčikoin nägözet.

Tämä on uuzi dokazatel'stva sijd, čto sammalièn predkat ollah vodoroslit, kudamat èlettih vees.

Sfagnuma - torfan obrazovatelja. Sammalis osobenno vuažnojda značenijua mejjan sotsalističeskojh stroitel'stvah nähte imejččöy sfagnuma. Sidä sanotah valgièksi, ili torfjanojksi sammaleksi (Ris. 126).

Ris. 126. Sfagnuma - torfjannoj sammal.

Torfjanikojn ylen suuret prostranstvat mejjan Severas, Siberis, Uralal, Zapadnojs oblastis a muga že tojzis mejjan Sojuzan čuastilojs ollah objazannojt omas proishoždenijas torfjannojl sammalel.

Torfjannojl sammalel on zamečatel'noj obennosti imiè suuri količestva vettä. Se vojbi imiè iččeh vettä 20-30 kerdua enämmän oman ičen kujvua vièssua.

Obìčno sfagnuma kattau silošnojna jariènä kovrana kaiken torfjanojn suon. Sammalen stebel'kat kazvetah ladvajzil, samah ajgah kuj nijen ala čuastit, kudamis èj ole daže rizojdoi postepenno kuollah i razlagajjahes kislorodan vähäs piäzennäs. Ajjojn männes torfjanoil suol sujtutah suuret zapuasat torfua, kudamat sostoitah puoleksi ražložiudunujzis sfagnuman i mujen sen ke kazvaièn suo rastenijojn čuastilojs. Torfa on yksi moščnolojs toplivan istočnikojs mejjan industrijah nähte, osobenno èlektrostantsijojh nähte.

2. Paporotnikoobraznojt.

Paporotnikoobraznolojn stroenija. Paporotnikat, kortehet i plaunat ulgo nävön mugah vähän ollah keskenäh shodnoit.

Paporotnilkojl (Ris. 127) ollah pitkät i levièt sulgahizet lehtet, kudamat noustah pučkana počti ihan muas päi. Net muistutetah muah pystettylöj pal'man ladvoj.

Ris. 127. Paporotnik. 1 - tukkunajne rastenija, 2 - pahkajzet listan alemmas puoles, 3 - pojkkilejkkavus pahkajzen läbi (äjjal suurennettu) nävytäh huavojzet sporojn ke.

Kortehet (Ris. 128) imejjah lajhojn vihannojn kuuzahajzièn nägö. Nijen stebel'kat mutovčato sijojtunnuizièn bokovolojn oksajzièn ke tötötetäh vertikal'no yläh päi. Stebljal truudan ke vojbi nähtä začatočnojt lehtyöt, kudamat ollah kazvotuttu češuičatojksi bahromkojksi steblilojn ymbäri.

Ris. 128. Peldo korteh. Ojgièl - kevät vezat sporojn ke, hurual - kezä vezat

Plaunat (Ris. 129) predstavljaijah ičes pitkät, muah pajnavunnuot vezat, kudamat ollah sagièh kattavunnuot kajjojl terävil vihannojl lehtilöjl.

Ris. 129. Plauna. 1 - čuasti rastenijua sporovonnojn tähkäzien ke; 2 - lehti sporovojn huavojzen ke (suurennettu)

No kajkil nämil rastenijojl on jo nastojašoj steblja, muan piäline libo muan alaine, kudaman stroenija on shodnoj tsvetkovoloin rastenijojn stebljan stroenijan ke (ollah sosudistojt pučkat). Kajkil ollah lehtet i nastojaščojt juuret, a èj rizojdat. Nämil osobennostilojl paporotnikat, kortehet i plaunat èrotah tojzis sporovolois rastenijojs i jo tullah ènämmän shodnolojksi tsvetkovolojn rastenijojn ke. Sentäh naukas net yhtytetäh paporotnikoobraznolojn rastenijojn yhteh gruppah.

Paporotnikojn razmnoženija.
Obìknovennojn meččä paporètnikan lehtilöjn ala pinnal vojbi nähtä koričnevatoit pahkajzet (Ris. 127, 2). Kaččoes nämiè pahkajziè lupan al nägyy, čto net imeijah piènièn zontikkajzièn nägö, kudamis ollah pejtos tukkujzet pièniè huavojziè sporojn ke (Ris. 127, 3).

Kypsevynnän jalles, puututtuo märgäh muah, sporat ietäh. Jogahizes sporas kazvau èj suuri vihanda syväjmen nägöne plastinka (Ris. 130), kudaman pitkys on lyhembi yhtä santimetrua. plastinkan ala pinnas lähtiètäh juuren karvajzet - rizojdat, kudamil rastenija kijnitäh počkah. Tämä rastenija saj paporotnikan zarostkan nimen.

Ris. 130. Paporotnikan zarostka ala puolel kačottuna. 1 - ženskojt polovojt organat; 2 - mužkojt polovojt organat; 3 - rizondat.

Zarostkan ala čuastis ollah piènet pahkajzièn nägöjzet mužskojt i ženskojt polovojt organat. Mužskolojs organojs liètäh lijkkujat mužskojt kletkat - živčikat, ženskolojs - jajtsekletkat. Oplodotvorenija vojbi männä vaj vees, sentäh kuj vaj vees živčikat vojjah tavottua jajtsekletka. Oplodotvorenijan jal'geh jajtsekletka rubièu razvivajččemahes paporotnikaksi nastojašolojn juurièn, muan alajzen stebljan - korneviščan - i sulgamajzièn lehtièn ke, kudamah liètäh sporat, a zarostka kuolou.

Sledovatel'no, paporotnikal, kuj i tojzil sporovolojl rastenijojl on kaksi razmnoženija vidua: beslpoloj i polovoj.

Kortehièn i plaunojn osobennostit. Peldo kortehel keviäl kazvetah žjoltovatojt èj vetvjaščojt vezat tähkièn ke ylä njokis (Ris. 128). Esli kaččuo tähkäjstä, to vojbi nähtä, čto se on ahtahasti istutettu piènil ščitkajzil jalgajzièn njokkah. Jogahizen ščitkaizen al ollah sporovojt huavojzet. Kezäl korneviščas kazvetah uuvet vihannat vezat ilmaj sporoj sporojn olijojn kevät vezojn sijah.

Plaunojl steblilojn ladvajzis on pitkät tähkäjzet, kudamat sostoitah muuttunujzis lehtyjzis. Lehtyjzièn syväjn puolel vojbi nähtä huavojzet sporojn ke (Ris. 129, 2).

Kortehièn i plaunojn razvitija shodnoj paporotnikan ke. Sporojs kazvetah zarostkat. Oplodotvorenija mänöy vees. Oplodotvorjonnojs jajtsekletkas kazvetah rastejijat, kudamat kannetah sporoj.

Paporotnikoobraznolojn proishoždenija
Paporotnikoobraznolojn stroenija on ajna složnojmbi kuj vodoroslilojn. Tämä ob"jasnjajčeh sil, čto paporotnikoobraznojt jiävittihes muan piäl äijä myöhembäh drevnjoloj vodorosliloj.

Kaččomatta suureh èroh, vse že net ollah shodnojt vodoroslilojn ke razmnoženijan sposobojn mugah. Bespoloj razmnoženija mänöy muga že sporojn vuoh, polovojs - liètäh lijkkujat mužskojt kletkat - živčikat, kudamat liikutah vees. Oplodotvorenija muga že kletkat II mänöy vaj vees.

Tämän mugah vojbi predpologajja, čto paporotnikoobraznojt, kuj i sammalet proizhoditah vodoroslilojs. Muan drevljonojs plastojs učenoit löyvettih kivettynyjzii rastenijojn ostatkoj, kudamat ollah shodnojt oman stroenijan mugah vodoroslilojn i paporotnikoobraznoijn ke. Täl lopullizesti tuli podverdityksi paporotnikoobraznolojn rodstva vodoroslilojn ke.

Piävyndyhyö muan piäl drevnjojt paporotnikoobraznojt, sovremennolojn paporotnikoobraznolojn predkat, viè ylen lojttojzina mejs päj ajgojna äjjal razvivanttihes, obrazujen suuril prostranstvojl meččiè (Ris. 131),

Ris. 131. Drevnojt suo mečät i drevnoit paporotnikoobraznojt

Lajhojn madalièn kortehien "kuuzujzièn" sijan drevnjolojna ajgojna noustih suolojs tukkunajzet mečät ylen suuriè puuloj kalamitoj, kudaman forman mugah mujstutettih nygyajjan kortehie. Ylen suuret suomečät sostoittih puulojs-gigantojs, kudamièn ymbärys oli 2 m i korgevus 30 m sah. Nämä - lepidodendronat (suomupuut) ollah sovremennolojn plaunojn predkat. Nämis že mečis vastavuttnh paporotnikojn korgièt rungat sulgamajzièn lehtièn suurièn pučkièn ke ladvas. Tropičeskolojs mečis vi nygy päjvih sah hranittihes puun nägözet paporotnikat, kudamat mujstutetah omiè drevnjoloj predkoj (Ris. 132).

Ris. 132. Nygyajgajne meččä Brasilijas puun nägözet paporotnikat.

Nijen ke sravnittuna mejjan nygyajgazet paporotnikrobraznojt ozutetahes pikkarajziksi i väittömiksi, rovul pahennujziksi rastenijojksi.

Kivi hijlen obrazujččiudumine. Ostatkat drevnjolojs paporotnikoobraznolojs mečis sohranittihes meijan paivih sah kivi hijlen zaležilojna.

Kivi hijlen plastat rojttihes muu massojn razloženijas veen al i hijl'dymizes. Mägi porodas, kudama kattau kivi hijlen tolščan, puaksuh vastavuu lehtilöjn (Ris. 133), kuoren, drevnjolojn paporotnikoobraznolojn otpečatkoj. Toiči hranitahes kuolluzièn puulojn tukkunajzet rungat i juuret.

Ris. 133. Drevnjojn paporotnikan lehten otpečatka.

Mikroskopičeskojs isledovanijas kivihijles on löyvetty ylen äjja paporotnikoobraznoloin sporoj.

Kivi hiilen obrazujččiudumine vojbi predstaviè ičel sledujuščoih luaduh. Drevnjojt paporotnikoobraznojt suo mečät kazvettih počval, kudamua katoj vezi. Ylen suuret puutsijd že kuavuttih vedeh. Paiči sidä polovod'jan ajgah ylen suuret drevnjojt jovet uutettih äjja puuloj i katettih net sijd muval libo peskul. Osobolojn bakterijojn dejstvijas, vozduhan olemattomuos puut veen al hilljakkazeh razlagajttihes. Hauvattulojn meččièn sijah ajjojn männes kazvettih uuvet mečät, kudamiè postigajčči se že učasti. Äjis sijojs nygöj on kivi hijlen plastoj. Nämièn zaležojn mugah vojbi suudiè, čto drevnjolojn paporotnikoobraznolojn mečät oldih daže lojttuona severas: Špitsbergenah i Novojh Zemljah sah. Kivi hijlen rojnda èpohana mual oli, nähtävästi, ravnomerno lämmä i vlažnoj klimatta. Ièllehpäjhizinä èpohojna severas i Evropas keski polosas tuli zametnoj vilustumine, mi toj sih, čto täs puun nägözet paporotnikat kuoltih.

Nämiè drevnjoloj, muan plastojh hauvattuloj meččiè myö ispol'zujčemma toplivana mejjan sotsialističeskojh industrijah nähte. 69% kajkis mejjan toplivnolojs zapuasojs andau mejjan kivi hijli promìšlennosti. Mejl on ylen suuret zapuasat tädä tsennojda toplivua. Joga vuozi sovetskokolojn učjonolojn vägilöjl tulou avatuksi uuziè kivi hijlen mestoroždenijoj.

C. Otdela. Semennojt (tsvetkovojt rastenijat)

Net on äjiä ènämmäl prisposobljajdut èlämäh kujval mual, kuj sporovojt. Polovolojn kletkojn (pìl'tsan) kannanda niil vojbi männä veettäh vozduhan libo nasekomolojn kauti. Pajči sidä, semennolojl rastenijojl liètäh sièmenet, kudamis on zarodiša i èndosperma (syväjn semenikka) pitatel'nolojn veščestvojn zapuasojn ke, min kauti tsvetkovojn rastenijat sièmenièn ijannan jalles ravièh razvivaijahes i luitutah puaksuh èj blagoprijatnolojs pitanijah nähte uslovijojs.

Semennoloin rastenielojn otdela voibi jagua kahteh otdelah 1) golosemennoit i 2) pokrìtosemennojt.

Kuj ozuttau iče golosemennolojn rastenijojn nazvija, semjapočkat niil èj olla zavjazis, a ollah sijojtuttu avonajzesti (golo-palljahasti) osobolojl lehtilöjl (plodolistikojl). Nijen kukas èj ole ni zavjaziè, stolbikkua, ni rìl'tsua. Opìlenija mänöy tuulel, tämän yhtevyös pìl'tsa puuttuu neposredstvenno semjapočkan semevhodal.

Pokrìtosemennolojl semjapočkat ollah pejttävynnyönä zavjazih. Sièmenet razvivaijahes plodan sydämes. Kukil on ylen èriluadujne stroenija, kudama zavissiu opìlenijan èrilajzis sposobojs.

1. Golosemennojt

Obìknovennoj pedäj. Sovetskojs sojuzas pedäj zanimajččou ylen suuriè prostranstvoi kuj Evropejskojs sen čuastis, muga i Siberis.

Pedäj dostigajččou značitel'nojda suurutta. Èj harvah vojbi nähtä pedäj, kudaman pitkys on 40 m. Interesno, čto pedäjt hotja i èletäh 400 vuodeh sah i ènämbi, onnuako nijen kazvanda pitkyöh päj hillenöy 50 vuodeh. Tijjustua pedäjn igä vojbi, čotajen vuozi sloièn količestvan pilityl kannol. Nuoril pedäjlöjl, vuodeh 20 sah, tiijustua igä on viè kebnèmbi, čotajen rungal oksièn mutovkojn količestvan. Joga kevättä pedäjn ladvas i bokovolèil oksil počkis kazvetah oksièn mutovkat. Sentäh pedäin glavnojt oksat i bokovèjt oksat on sijojtuttu budto-gu ètažojna. Tämän oksièn etažojn - mutovkojn - yhtehine količestva rubièu sootvetstvujččemah puun vuozièn količestval. Esli čuasti oksis kujvau i kirbuou, nijen sijah rungal jiähäh jallet, kudamat muga že kebièh vojbi čotajja.

Ènämmän nuoremmil oksièn čuastilojl ollah harmuan vihannat nièglat, ili havut. Tiä päj i lähtöy nimi havu puut. Net ollah pedäjn lehtet. Net ollah ylen kaijat i sentäh imejjah pièni isparjajušcoj pinda, pajči sidä net ollah katettuhes kožitsal jarièsejnäjzis kletkojs piènen količestvan ust'itsoj; sentäh pedäi isparjajččou vettä ylen hilläh i on tipičnoj kujvutta kestäja rastenija. Täl že ob"jasnjajčeh se, čto pedäi sohranjajččou omat lehtet i talvikuulojna. Pedai ozutah igajzeksi vihannaksi rastenijaksi, èj kirbuoièn havulojn ke. Iče dièlos havu pièes vai juuri njokis, s o kaikkiè nuorimmis sen čuastilojs (yksi yksivuodizel, kaksivuodizel, tojči kolmevuodizel). Kolmevuodizièn i vanhembièn oksièn častkolojl havut suuremmal vujtil èj pyzytä. Täh luaduh havu pyzyy oksil vuotta kaksi - kolme, a siid vähäjzin jo kirbuou. Havulojn kirbuonda mänöy joga vuozi.

Iče nièglat on sijojtuttu pučkajzih kaksittaj pučkajzes (Ris. 134, 1). Esli net èrottua, to syväl vojbi nähtä kahten nièglan välih ličattu pièni, ej razvitoj maguaja počka. Täh luaduh, puara nièglua počkajzen ke predstavljajččou ičes lyhennetyn vezan.

Ris. 134. 1 - pedäjn oksa mužskolojn kukkièn ke, 2 - èriže olija tähkäjne mužkolojn kukkièn ke (suurennettu) 3 - pìl'tsevoj juva vozdušnolojn puzurizièn ke bokis (äjja suurennettu).

Keväjl, majja kuus, pedäj rubièu kukkimah. Sijd tuulen puhalluksis noustah pedäjs tukkunajzet pil'vet keldajsta pìl'tsua. Pìl'tsat tojči katetah splošnojl naljotal mua, luhtat, lammit, jarvet. Ihmizet kudamat èj tijetä tädä javlenièda, sanotah sidä sernojksi vihmaksi.

Kukinnan ajgah pedäjlöjs kebièh vojbi löydiä mužskojt i ženskojt kukat. Net ollah sijojtuttu èriže tojne toizes (razdel'nopolojt kukat), no yhtes i sijd že puus. Siksi pediäda sanotah yksikodizeksi rastenijaksi.

Sledovatel'nojt mužskojt kukat ollah nuorièn vezojn osnovanijan yhtevyös (Ris. 134,1). Net on kerävytty pièniksi tähkäjziksi, kudamat istutah nuoren vezan osjan ymbäri, obrazujen täh luaduh kistin. Jogahinè tähkäjne sostoiu (Ris. 134, 2) suomujzis ili pìl'tselistikojs. Suomujzel razvìvajjahes kaksin pìl'nikojn pìl'tsevojda huavosta). Kypsenemizen jalles net lopnitah. Pìl'tsa kirbuou ylgo i kandavuu tuulel pitkièn matkojn piäh.

Ris. 135. 1 - Pedäjn oksa ženskolojn kukkièn i männyt vuodizen havun ke, 2 - èriže olija sotsvetija (käby) ženskolojn kukkièn ke (suurennettu).

Pedäjn pìl'tsal on interesnoj osobennosti. Esli kaččuo sidä mikroskopal al, to vojbi nähta pìl'tsevojn juvaizen bokis vozdušnojda puzuriè (Ris. 134, 3). Tämän vuoh pìl'tsa vojbi pitkän ajgua pyzyö vozduhas i kandavuo vozdušnolojn virrojn ke ylen lojtoksi.

Täh luaduh, opìlenija pedäjl proishodiu tuulen vuoh. Kaj golosemennojt ollah tuulel opìljaemojt rastenijat.

Ženskojt kukat ollah tojzièn nuorièn vezojn njokis (Ris. 135,1). Jogahine kukka sostoiu suomujzes, kudaman syväin puolel on kaksi semjapočkua. Semjapočkat virutah avoj i pìl'tsa ojgièh puuttuu niih. Tämä on enämmän harakternoj golosemennolojn priznakka. Opìlenijan jalles kävyn suomuot sumbah salvatahes i kleitahes keskenäh pihkal.

Ljubopìtno, čto ice oplodotverenija pedäjl liènöy äjiä myöhembäh, a imenno sledujušojn vuuven kezal, sentäh kui jajčekletkua semjapočkas opìlenijua vaste viè èj ole, a se roih myöhembi.

Sièmenet pedäjl kypsetäh kolmannel vuuvel kukinnan jalles. Täh momentah kattajat suomuot käbylöjl čirhotah i sièmenet kirvotah. Siksi kuj sièmenis on sijbyöt, to nijdä tuuli kandau suurièn matkojn piäh. Muga pedäjt levitäh, zanimajen uuziè prostranstvoj.

Obladajen mošnojl juuri sistemal, kudama mänöy syväl muah, pedäj vojbi suaha vettä i pitatel'noloj mineral'noloi suoliè muan syvis slois. Sentäh pedäj on vähän trebovatel'noj počval i vlagal. Se puaksuh poselih kujval i počti besplotnojl počval. Sièl, kus tojzet rastenijat èi vojja kazvua, pedjäjt toiči kazvetah hyvin. Puaksuh vojbi nähtä, kui nuoret pedäihyöt kazvetah peskus, kus on otettu ylimbäjne plodorodnoj počvan sloja, primièraksi vìemkojl rauda dorogoin reunoil, sentäh pedäjn istutandua puaksuh primenjaijah peskuloin lujoktandah nähte.

Pedäj on svetoljubivoj rastenija. Se èj voj kestiä daže pièndä pil'veksistä. Sijojs sagièn hejnä rastenijojn ke pedäj obìknovenno èj uuvistu: pahoj se kazvau i mečän pejtos.

Pedäjt obrazujjah složnoloj meččiè - kangahiè. Tämän mojzis splošnolojs istutuksis kebièh mänöy tuulel opìljajčenda. Mečäs pedäj kazvau ojgièksi, strojnojksi. Alembajzet oksat svetan vähyön täh terväh kavotetah vihannat nieglat, net kujvetah i kirvotah. Runga budtogu iče puhtastau oksis. Tämän mojzièn pedäjlöjn runga tsenih kuj stroevoj materiala äjiä paremmaksi, kuj oksakkahièn pedäjlöjn, kudamat kazvetah yksittäj avonajzis kohtis.

Pedäj levièh ispol'zujčeh mejjan narodnojs hozjajstvas. Pedäjlöjn puu andau tsennojda materialua postrojkkoj i èriluadujziè stoljarnoloj ruadoloj nähte. Sidä potrebljajjah toplivaksi. Sijd suahah muga že djoktiè, tervua, skipidarua i kanifoliè.

Sibirskoj kedra. Obìknovennojn pedäjn lähizenä rodstvennikkana on sibirskoj kedra, kudama zanimajččou ylen suuriè prostranstvoj Siberis. Pravil'nojmbi on sanuo sibirskojda kedrua "sibirskojksi pedäjksi", sentäh kuj se imejččöy suuren shodstvan tojzièn pedäjlöjn vidojn ke, primièraksi havun forman, havun pučkoj raspoloženijan, käbylöjn forman i stroenijan mugah.

Èrotukseksi obìknovennojs pedäjs, sibirskojl kedral on ènämmän pitkembi havu. Jogahizes lyhennetys vezas (pučkas) istuu vijzi nièglasta (Ris. 136).

Ris. 136. Sibirskojn pedäjn (kedri) oksa yhten nuoren i yhten männyt vuodizen käbylöin ke (piènennetty).

Käbylöjs, kudamat ollah ajia suuremmat kuj obìknovennojl pedäjl, ollah oreškan nägözet sièmenet. Namä ollah kedrovojt oreškat. Jogahine sièmen on kattavunnu kahtel oboločkal: ulgojzel - järièl puumajzel, i syväjn - penčatojl. Esli ottua oboločkat, to vojbi nähtä èndosperma, kudama okružajččou zarèdìšan kajkil puolil. Kedrovojn sièmenen èndosperma on ylen bohatta vojs: soderžiu sidä 50% sah. Kedrovojda oreškua suahah sibirskolojs mečis promìslojl suuris količestvojs.

Tojzet havu puut. Havu puulojh kuulutäjoh kuuzi, pihta i listvennitsa. Kaikil niil on niègljamajzet lehtet i razdel'nopolojt kukat, sièmenet virutah plodolistikojl avoi. Opìlenija mänöy tuulen vuoh. Sièmenet razvivajjahes käbylöjs. Listvennitsal, èrotukseksi tojzis havu puulois, nièglajzet ollah pehmièt i kirvota joga vuodena sygyzyl, kuj lehti puulojl

Kuuzi kazvau ènimäksi märräl savizel počval. Èrotukseksi pedäjs kuuzi on ylen pil'vestä kestäja. Èlävyen tojzièn puu porodojn al, prinmièraksi peldäj meččäh, se hyvin kazvau i vähäjzin ahtistau osnovnojn porodan (pedäjn). Pedäj, zanimajen besplodnoloj počviè, on yhtenä pionerojs (ènzimäjzis puulojs) uuzièn prostranstvoin zaseljajes. Kuuzi že puaksuh poselih jo zajmittulojh prostranstvojh i oman pil'veksen kestännän kauti piäzöy ylemmäksi tojzih puu porodojh sravnittuna, kudamat èj vojja kestiä daže pièndä pil'veksistä. Sentäh kuuzi tojči mänöy puulojn pionerojn (pedäjn, koivun huavan, pajun) sijah.

Golosemennolojn proishoždenija. Golosemennojt ènzi kačonnal jurkäh èrotah paporotnikoobraznolojs. Paporotnikoobraznoit razmnožitahes sporojl, sijd konza golosemennojt - sièmenil, kudamis on zarodìša (juuruon, počečkajzen i semjadolièn ke) i èndosperma (pitatel'nolojn veščestvojn zapuasan ker).

Kuollujzièn rastenijojn keskes kivi hijlen plastojs on löyvetty perehodnojt format, kudamat ollah shodnojt kui drevnelojn paporotnikoobraznolojn muga že i nygyaigajzièn golosemennolojn ke. Nämä ollah muga sanotut sièmen paporotnikat. Nijl lehti plastinkojn rannojs oldih èi sporat, a sièmenet. Sièmen paporotnikka rastenijoj piètäh golosemennolojn drevnjolojna predkoina.

Japonijas i Kitajs vastavuu golosemennoj rastenija, kudama hraninuhes drevnjolojs äjjojs sah. Tädä zamečatel'noida rastenijua sanotah ginkgoksi. Ginkgon lehtet forman mugah mujstutetah pièniè veeroj (Ris. 137). Oplodetvorenija ginkgol mänöy muga že kuj paporotnikoobraznolodjojl, lijkkuièn živčikojn učastijal tämä rastenija, kudama tuli meijan päjvih sah èi suurena količestvana èkzempljaroj, suudien sen kajvettuloin ostatkojn mugah, endizinä ajgojna oli äjjal levinnyt Siberih. Se on yhtena dokazatelstvojs sijd, čto drevnjolojn paporotnikoobraznoloin i nygyajgajzièn golosemennolojn kesken on rodstva.

Ris. 137. Ginkgon veza lehten i sièmenen ke, kudama on okružajdu meheväl oboločkal (vähäzel piènennetty).

Havu puulojn nièglamajzet lehtet mujstutetah drevnjoloj plaunovolojn - suomupuulojn lehtiloi. Nähtävästi, jal'gimäjzet oldih lojttojzina havu puulojn predkojna.

Èrotukseksi paporotnikoobraznolojs, golosemennojt ènämmän on prisposobittu èlämäh kujval mual.

Klimatan muutunnan yhtevyös kivi hijli periodan jalles - ènämmän vlažnojs ènämmän kujvah — golosemennojt, kuj ènämmäl prisposoblennojt èlämäh kujval mual, tuldih paporotnikoobraznolojn sijah. Nygyajgah golosemennojt (ènimäksi havu puut) imejjah viè leviè rasžprostranenija, hotja èrähät nijen format kuoltih sovsem libo hranittihes ograničennojs količestvas (primièraksi ginkgo, sagovnikat).

2. Pokrìtosemennojt

Pokrìtosemennolojl on suuret preimušestvat tojzih rastenijojn gruppih. Millionojn vuozièn ajgah nijl lièttih kummallizet pzrisposoblenijat perekrjostnojh opìlenijah nähte. Sièmenet, kudamat razvivajjahes zavjazis, ollah vardojttu èrilajzis èj blagoprijatnolojs ulgouslovijojs èrilajzis vrednolojs slučajnostilois.

Sentäh pokrìtosemennojt rastenijat jal'gimäjzièn millionojn vuozièn aigah tuldih mual kajkkiè rasprostranjonnolojmmiksi tojzièn rasteniein gruppièn keskel.

Net rasselittihes kajkkiè kujvua muada myötem kus on hotja mittyjne tahto vozmožnosti rastenijojn suščestvovanijah nähte. Krajnjojs severas i korgièloil mägilöjl kujvis steppilöjs i räkis pustinojs vojbi löydiä pokrìtosemennolojn rastenijojn predstaviteljoj. Meččièn, nijttulojn i peldolojn glavnojn massas sostavljajjah pokrìtosemennojt rastenijat. Äjjat tsvetkovojt rastenijat èletäh i vezi prostranstvoil (èlodeja, rogolistnikka, rdestat, kuvšinka, kubìška) i suolojl (ruogo, osokat).

Pokrìtosemennojt, muga že kuj i golosemennojt, rojttihes, nähtävästi, paporotnikoobraznolojs rastenijojs. Muan piäl že net jiävittihes myöhembä kajkkiè tojzié rastitel'nojn miran gruppoj.

Ènämmän tarkembah pokrìtosemennolojn rastenijojn ke myö znakomimmokseh sledujuščojs glavas pokrìtosemennolojn rastenijojn glavneišolojn perehuksièn kačonnan yhtevyös.

3. Rastenijojn razvitijan istorija

Ièllehpäj nauka täyvellizesti oprovergni tyh'jat religioznojt sanonnat rastitel'noin miran luainnas i muuttumattomuos. Osobennoj značenija oli XIX stoletijan velikojn učjonojn Čarl'z Darvinan ruadoloil. Hän dokaži, čto rastenijat, kuj i kaj muut organizmat, pitkièn ajga periodojn ajgah muututah i imejjah täh luaduh oma razvitijan istorija.

Tämän učenijan organičeskojn miran razvitijah näh nygöi nauka lujasti tijjusti i ni ken sidä èj voj kièl'diä.

Äjja muan männyös èlajjas tuli tièdoh kajvettulojn rastenijojn löyvännan jalles muan drevnjolojs plastojs, kudamat rojttih äjiè millionoi vuoziè tuaksi päj.

Nygöi mejl voobščem jo on jasnoj rastenijojn razvitijan kartina. Sadoi millionoi vuoziè tuaksi päj vees jiävittihes ènzimäjzet rastenijat. Nämä oldih ylen prostojda stroenijua yksikletočnoit bakterijojn i vodoroslilojn luadujzet organizmat. No net oldih viè äjiä prostojmbi organizujdut, kuj nygyaijan bakterijojn i vodoroslilojn format.

Pitkin ajgojn mändyö tuli vozmožnojksi èlajga i kujval mual. Yhtenä kujval mual èläièn rastenijojn drevnjojna gruppana oldih sammalet.

Kuivan muan rastenijojs ylen suurda razvitijua viè drevnjolojna ajgojna suadih paporotnikoobraznojt rastenijat - kajkkiè složnojmmat sporovolojs rastenijojs. Net razvivajttihes tože vodoroslilojs äjièn perehodnolojn formièn kauti, kudamat èj èlettu mejjan päjvih sah.

Drevnjojt kujvan muan rastenijat, sammalet i paporotnikoobnojt, vse že èj kavotettu svaziè veen ke, ènzimäjzièn rastenijojn rodinan ke. Veettä niil èj voinut männä polovoida razmnoženijua.

Paporotnikoobraznoloin rastenijojn jalles jiävittihes mual jo tovellizet kujvan muan rastenijat: ènzimäj golosemennojt a sijd i pokrìtosemennojt tsvetkovoit rastenijat.

Täh luaduh nygyajjan rastitel'noj muailma rodih pitkäajgajzièn muutoksièn puttiè, drevnelojs rastitel'nolojs formis, ilmaj mittymän-tahto sverh"estestvennoin božestvennojn väen segavudua. Rastitel'nojn miran uuzièn vidojn rojnda mänöy i nygöjzeh ajgah. Sen jalles, kuj pervobìtnoj ihmine rubej zanimajččemahes zemledelijal, jiävittihes ènzimajzet kul'turnojt rastenijat. Ihmine ènzimaj bessoznatel'no, a sijd sozn'atel'no valličči rastenijoj, ènämmän poleznoloj iččeh nähte, täh luaduh muutti rastenijoj iččeh nähte pidajas napravlenijas. Kul'turnojt rastenijat nygöj dostignittih ylen suurda èriluaduzutta. Osobenno suurda ruaduo uuzièn kul'turoijn suamizeh nähte dikolojs rastenijojs, uuzièn sortièn suandah nähte, veetäh mejl Sojuzas, kus nauka on pandu sluužimah ruadail.

Primièraksi, I.V. Mičurinan ruavot ozutetah, mittyjziè zamečatel'noloj rezul'tattoj vojbi suaha naukan tijjannän kauti. Nämä dostiženijat ollah nagljadnolojna dokazatel'stvojna sijd, čto rastenijat èj olla kyl'mänyöt, muuttumattomat format, kuj täs opastau religija. Sotsialističeskojs hozjajstvas ruadaja rahvas, obladevajen naukal, zastuavitah rastenijoj muuttumah äjiä ravièmbah, kuj midä se on kapitalističeskojn himičeskojn hozjajstvan uslovijojs.

Glava IX. Tsvetkovolojn rastenijojn vuažnejšoit perehykset

Ponjatija rastenijojn sistematikkah näh

Esli sravniè keskenäh bakterijat i vodoroslit, grivat i sammalet, sammalet i paporotnikat i m.i., to èro nämièn rastenijojn keskes kebièh vojbi ozuttua.

Jogahizen tämän mojzen rastenija gruppan sydämes mejl vastavuu muga že suuri èriluadujzus: kuj èriluadujziè ollah, primièraksi vodoroslit, grivat, lišajnikat; viè ènämmän èriluadujziè ollah tsvetkovojt rastenijat. Ènzi kačonnal ozutah daže, čto tämän mojzes beskonečnojs èriluadujzuos èj sua razberièkseh. Vse že vnimatel'no izučajen rastanijoj vojbi zamettiè, čto paiči èruo äjjat rastenijat imeijah keskenäh i shodstva. Muga, primièraksi, vodoroslit i grivat imejjah suurembi shodstva, kuj vodorojolit i paporotnikoobraznojt rastenijat, paporotnikat i plaunat - suurembi shodstva, kuj paporotnikat i havu puut.

Sih nähte, čtobì razberièkseh kajkes rastitel'nojn miran èriluaduizuos, čtobì enämmän tarkembah tijstua rastenijat, učjonojt ammui opittih gruppiruija rastenijoj shodnolojn priznakojn mugah. Ènzimäjne popìtka rastenijojn naučnojh gruppirovkah nähte oli luaittu viè XVIII čtoletijal švedskoin učenojn Linnejn puoles.

Linnej gruppivuičči rastenijat slučainoloin ulgonajzièn priznakojn mugah, a èi obšoin estestvennojn shodstvan mugah.

Nygyjzeh ajgah učenoit èj dovol'stvujjahes tämän mojzel gruppirovkal, hyö opitah luadiè gruppirovka rastenijojn proishoždenijan osnoval, nijen rodstvan osnoval tojzièn rastenijojn ke.

Ènämmän lähizet, ènämmän rodstvennojt rastenijat yhtytetäh yhteh gruppah; ènämmän loittuommat rastenijat puututah èri gruppih.

Botanikan otrasli, kudama zanimaičeh rastenijojn gruppirovkan izučajččemizel i ustanavlivajččou rastenijojn proishoždenijan i rodstvan, nazìvajčeh rastenijojn sistematikaksi.

Kaj rastenijat vojbi panna kolmeh suureh otdelah: I otdela - nizšojt sporovoit rastenijat, II otdela - vìsšojt (listostebel'nojt) sporovojt, III otdela — sièmen rastenijat.

I otdelah - nizšoloih sporovolojh - kuulutah rastenijat, kudamil runga èi ole juattu lehteksi i stebljaksi. Täh kuulutah bakterijat, vodoroslit, grivat, lišajnikat.

II otdelah - vìsšoloih sporovoloih - kuulutah sporovojt rastenijat, kudamil on steblja i lehtet, s.o. sammalet i paporotnikoobraznojt rastenijat.

III otdelah - sièmen rastenijojh yhtytäh golosemennojt i pokrìtosemennojt rastenijat.

Mejjan lyhyös botanikan kursas myö èmmä rubiè izučajččemah kajkkièn rastenija gruppièn sistematikkua.

Primièrah nähte myö razberimma vaj kajkkiè mnogočislennojmman i èriluadujzemman sièmen (tsvetkovoloin) rastenijojn otdelan. Sièmen rastenijojn ke jogahizel pidäy imejja dièlo praktičeskojs èlajjas, osobenno sel'skojs hozjajstvas znakomstva sièmen rastenijojn sistematikan ke auttau èj vaj izučajja èrilaiziè poleznoloi i vrednoloj rastenijoj i razberièkseh nijen raznoobrazijas, no pravil'no ispol'zujja rastitel'nojt bogatstvat sotsialističeskoin stroitel'stvan interesojs.

Ylen suuri sièmen rastenijojn otdela juahes kahteh ala otdelah: 1) golosemennojt rastenijat, 2) pokrìtosemennoit rastenijat.

Ièlleh päj myö piètymmä vaj toizeh ala otdelah - pokrìtosèmennolojh rastenijojh.

Pokrìtosemennojt juatahes kahteh klassah. 1) yksidol'nolojh i 2) kaksidol'noloih.

Kuj iče nazvanija ozuttau, yksidol'nolojl on zarodìša yhten semjadoljan ke. Nijl suuremmaksi čuastiksi on hyvin razvivajdu èndosperma (syväjn semennikka). Tämän mojzen sièmenièn stroenijan myö näjmmä jo pšenitsal i toizil villjojl.

Pajči sidä, yksidol'nolojl on suuremmaksi čuastiksi dugonervnojt ili parallel'nonervnoit lehtet - parallel'nolojn suonièn ke. Nijen provodjašoit pučkaizet stebljas èj imejja kambijua sentäh steblja èj kazva jarevyöh.

Pajči villjoj, yksidol'nolojh kuulutah osokat, pal'mat, lilijat, luukka i česnokka, irisat i muut.

Kaksidol'nolojl zarodìša on kahten semjadoljan ke. Èndosperma obìčno on pahojn razvivajnnuhes. Lehtet ollah setčatonervnojt. Provodjašolojs pučkajzis on kambijua i sentäh steblja vojbi kazvua jarevyöh.

Kaksidol'nolojn rastenijojn klassah kuulutah èrilajzet heinät i puut. Nijen keskes vojbi löydiä herneh i boba, ogurtsat i tìkva, morkovka i redisa, ljutikat, paju, kojvu, juablokka puu, višnja (i tojzet lehti puulojn porodat).

Kukan stroenijan mugah kaksidol'nolojn klassa vojbi jagua kahteh ala klassah: 1) razdel'nolepestnojt i 2) srostnolepestnojt. Ènzimäjzil (razdel'nolepestnolojl) lepestkat èj kazvotuta keskenäh: net vojbi nyhtiè yksittäj koskettamatta tojziè. Primièrana tämän mojzis rastenijojs vojjah ollah herneh, ljutikka, juablokka puu, maka; tojzil (srostnolepestnolojl) lepestkat kazvavutah yhteksi splošnojksi venčikaksi. Primièrana vojjah olla kolokol'čikat, primula, nezabudka, ogurtsa, tabakka.

Klassa vojbi jagua perehyksih. perehys sostoiu rodojs, rodu yhtyttäy iččeh vidat.

Tämän mojzen rastenijojn gruppirovkan sellitändäh nähte ènne kajkkiè sellitämmä primièral ponjatijat, midä predstavljajččou ičes vida, a sijd razberimma tojzet ponjatijat: rodu i perehys.

Kukkijal nijtul vojbi löydiä keskenäh shodnoloj ljutikkoj èj suurièn zolotistožoltolojn kukkièn ke. Sravnien nämièn rastenijojn èkzempljaroj, vojbi ubedièkseh, čto nijtul kazvetah èrilajzet ljutikat.

Yksil ljutikojl steblja viruu muada myöte, tojzil on ojgièh sejzoja steblja. On èruo lehtilöjn, juuren i kukkièn stroenijas. Botanikat èrotetah kaksi ljutikan vidua i sanotah nijdä èriluaduh: ljutikka polzučoj (polzučojn stebljan ke, Ris. 139) ljutikka edkoj (ojgièh sejzojan stebljan ke, Ris. 1).

Ris. 139. Ljutikka polzuvoj.

Kaj rastenijat, kudamat kuulutah vidah ljutikka edkoj, ollah shodnojt keskenäh kajkkièn suščestvennolojn priznakojn mugah: kaikil nijl on ojgièh sejzoja steblja, pyöryžät tsvetonožkat borozdkojttah libo sluadbolojn borozdkojn ke, lehtet syväh pal'čatorazdel'nojt.

Rastenijat kudamat kuulutah vidah ljutikka polzučoj imejjah muga že shodnoit keskenäh priznakat no èruojat edkoj ljutikan priznakojs: kaikil niil on steblja polzučolojn vezojn ke; tsvetonožkat niil ollah borozdčatoit, ala lehtet kolminajzet.

Tämän mojne shodstva rastenijojn keskel, kudamat kuulutah samah vidah, voibi sellittiä nijen proishoždenijal yhtehizis predkojs, sledovatel'no - lähizel rodstval keskenäh.

Rastenijojl, kudamat obrazujjah yksi i se že vida, rodstva podtverždajčeh viè i sil, čto yhten i sen že vidan rastenijat kebièh skreščivaijahes keskenäh i annetah normal'no plodiè tuoja tuoja potomstva.

Rodstvennojt rastenijojn vidat botanikat yhtytetäh yhteh roduh. Muga meijan primièras ljutikka edkoi i ljutikka polzučoj kuulutah yhteh i že ljutikan roduh; net ollah yhten i sen že rovun eri vidat. Paiči kahta ozutettuo, mejjan Sojuzan tsentral'nojs čuastis vastavutah viè kaksikymmendä sen že ljutikan rovun vidua.

Kaj nämä vidat ollah shodnoit keskenäh sil, čto imejjah kaksinkerdajne okolotsvetnikka - žoltojt lepestkat, lepestkan osnovanijan yhtevyös on kuoppajne nektaran ke.

Shodnojt rastenijojn rovut yhtytäh yhteh perehykseh. Muga, primièraksi, ljutikan rodu yhtyy ljutikovolojn perehykseh. Täh perehykseh kuuluu, primièraksi, ljutikkah pohožoj vetrjanitsa - pièni heinä rastenija yksinäjzièn žjoltolojn kukkièn ke, kudama puaksuh voibi vastavuo mečäs keviäl.

Kaj vidat, kudamat yhtytäh ljutikovolojn perehykseh, imejjah èrähiè yhtehiziè osobennostiloj kukan stroenijas, primièraksi suuri količestva tìčinkoi. Ièllehpäj, rastenijojn perehyksièn ke znakomstvan yhtevyös työ tarkemmin znakomittokseh nijen kukkièn stroenijan osobennostilojn ke.

Juablokka puu i gruša ollah muga že kaksi èriluadujsta rastenijojn vidua. No nijen välil on äjja yhtehistä kukkièn i plodojn stroenijas. Sentäh juablokka puu i gruša botanikat yhtytetäh yhteh i sih že roduh. Višnja i sliva muga že net ollah kaksi èrilajsta vidua. No net ollah shodnojt keskenäh kukan i plodan stroenijan mugah, mollemmil on mehevä ploda luuhuon ke sentäh net kuulutah yhteh roduh, no jo tojzeh, kuj juablokka puu i gruša.

Rastenijat, kudamat kuulutah molembih ozutettulojh rodulojh juablokka puu, gruša, sliva, višnja, vuorostah imejjah keskenäh shodnojt čertat kukan stroenijas, kudama on kajkkiè vuažnojn organa rodstvan opredelindua varojn rastenijojn keskel. Vot mintäh molemmat nämä rovut botanikat yhtytetah yhteh i sih že rozotsvetnolojn perehykseh. Täh kuulutah ènimät mejjan plodovolojs puulojs, a muga že vagoj, mandžoj, rozat.

Čtobì parembi znakomièkseh mejdä ymbäröiččijan rastitel'nojn muailman ke, pidäy opastuo opredeljajččemah rastenijoj, s.o. löydämäh nijen pravil'nojt naučnojt nazvanijat. Rastenijojn naučnoit nazvanijat ajnos sostoitah kahtes sanas, kudamis ènzimäjne znuaččiu roduo, a tojne - rastenijan vidua, primièraksi "ljutikka edkoj", "ljutikka polzučoj" i m.i. Nämä nazvanijat botanikoil on prijmitty andua latinskojl kièlel.

Osobenno vuažnoj značenija pokrìtosemennolojn rastenijojn opredelenijas on kukan stroenijal, sentäh kui shodstva kukan stroenijas ozuttau lähistä rodstvua rastenijojn välil, i naoborot, èro rodstvan lojttovutta.

Rastenijojn opredelenija luaitah knijgojn - rastenijojn opredeliteljojn mugah, kudamis tuuvah èruojat priznakat èriluaduizih botaničeskèloih vidoih nähte.

Ièllehpäj työ znakomittokseh tsvetkovolojn rastenijojn važneišoloih perehyksih i nijen harakternolojh predstaviteljojh.

I KLASSA. KAKSIDOL'NOJT
A. ALA KLASSA. RAZDEL'NOLEPESTNOJT.

1. Ljutikovolojn perehys

Kajkkiè obìčnojn ljutikojs on ljutikka edkoj (Ris. 1).

Se obìknovenno vastuahes nijttulojl, zaborojn luo, rauda dorogoj myöte, pahoj ruattulojl peldolojl. Sen losnijat kuldajzen žjoltojt kukat majjan lopul tojči splošnojna kovrana katetah ynnälliziè nurmiččoj. Ljutikat kukitah kajken kezän ajjan i sygyzyl ihan pakkajzièn tulendah sah.

Kačomma ljutikan èrilajsta kukkua: tämän yhtevyös obratimma vnimanijua sledujušolojh harakternolojh priznakkojh:

1. Okolotsvetnikka ljutikal on kaksinkerdajne: on čašečka i venčikka.
2. Lepestkat i čašelistikat ollah svobodnojt. Sentäh okolotsvetnikkua sanotah razdel'nolepestnojksi.
3. Lepestkojn količestva on vijzi; čašelistikoj on muga že vijzi.
4. Okolotsvetnikka on pravil'noj. Yhten mojzet lepestkat lähtiètäh tsentras radiusojn kuj lučat. Esli ljubojn radiusan napravlenijas lejkjota kukka tsentrjon kauti, to roih kaksi ravnoida, simmetričnoida puolikasta.
5. Kukat ljutikal ollah oboepolojt. Kukas ollah i tìčinkat i pestikat, pričem i tìčinkoj i pestikoj on äjja.

Ljutikan kukan stroenija on ozutettu diagrammal (Ris. 138). Kukan čuastilojn čisla voibi kir'juttua osobojl formulal, oboznuaččien čašelistikan bukval Č, lepestkat - L, tìčinkat - T, pestikat - P. Sijd ljutikan kukan formula rojh Č5L5T(äjja)P(äjja).

Ris. 138. Ljutikan kukan diagramma.

Esli kiskuo èriže olija lepestkajne, to èj ole jugiè nähtä, sen osnovanijan luo pièni kuoppajne, kudama on kattavunnu odva nägyjäl suomuol. Täs jamkas vìdeljajčeh magiè sokka - nektara. Opìliteljat nasekomojt lennetäh ljutikan kukkah nektaran i opìl'nojn pìl'tsan täh. Kukat lojtton sah nävytäh jarkoin okraskan täh.

Kukinnan jalles ljutikal mnogočislennolojs zavjazilois roih složnoj ploda semjankojs, s.o. kujvièn èj avavuièn plodoin ke, kudamièn sydämes on yksi sièmen. Edkoj ljutikka razmnožih vaj siemenièn vuoh.

Esli peldo on pahojn obrabotajttu, - sornjakat, i sijd luvus ljutikat, omièn plodojn i sièmenièn ylen suurel massal lijkutah peldolojl i ravièh nijdä zaseljaijah.

Ljutikan sièmenet puututah peldoloih èi vai nepèsredstvenno materinskois rastenijas, - net puaksuh veetäh peldoloil yhtes tadehen ke.

Glavnoi bor'ba edkojn ljutikan ke sostoiu sijd, čtobì èj piästiä plodoin rojndua sil. Sledovatel'no, pidäy ajoilleh niittiä ljutikat kukindua vaste ili kukinnan ajgah.

Ljutikkua edkojksi sanotah sentäh, čto soderžiu ičes poltajan magusta jadovitojda sokkua. Osobenno vägeväh jada dejstvujččou kukinnan ajgah. Kujvuannan jalles rastenijat kavotetah omat jadovitojt svojstvat.

Ljutikka polzučoj. Täl ljutikal on suuri shodstva kukan stroenijas edkojn ljutikan ke i kuuluu: kui oli ozutettu ièl päj sen yhteh roduh. Èro sostoiu sijd, čto pajči ojgièh sejzoiè stebliloj kukkièn ke ljutikka polzučoj imejččöy muada myöte steljuščojt vezat, kudamat männäh èri puolil. Polzučojn vezan kazvannan mugah sil liètäh solmut, kudamis alah päj muah lähtiètäh juuret, a yläh päj - počkat i lehtet (Ris. 139).

Jogahizes tämän mojzes juurdunuos počkas sledujušojna vuodena razvivajčeh samostojatel'noj rastenija. Pletit tojči ollah 3 m pitkyöt.

Kuj ozutettih nabljudenijat, jogahine ljutikka yhten kezän ajgah vojbi andua 66 juurdunuoh počkah sah. Kebièh ičel voibi predstuaviè, kuj ravièh mänöy polzučojl ljutikal vegetativnoj razmnoženija. Esli viè pidiä mièles, čto ljutikka polzučoi razmnožih muga že i sièmenièn vuoh, to tämän sornjakan ravièh levièndä peldolojl rojh kaikil nägyjäksi. Osobenno äjjal polzučoj ljutikka kazvau märril nijttulojl, alavis ogorodojs i sadulojs. Pajči nijdä bor'ban meroi, kudamat oli otettu edkojda ljutikku vastah, rekomenduičeh luadiè plettilöjn leikkuanda planetkal i nijen suatanda učastkojl päi.

Tojzet ljutikovoit.

Ljutikovoloin kukkièn stroenijan harakternojna osobennostina on suuri količestva tìčinkoj i pestikkoj. Tìčinkat i pestikat kijnitytäh tsvetoložah pestikan al.

Èj kaikil ljutikovoloil olla kukat pravil'nojt. Primièrana rastenijas èj pravil'nolojn kukkièn ke vojbi sanuo akonit, kudamua puaksuh kazvatetah sadulojs. Tämä korgiè äjjavuodine rastenija imejččöy pitkät kistit tjomnosinjolojn kukkièn ke, kudamat ollah pohožojt bašmakkajzih (Ris. 140).

Ris. 140. Akonit. 1 - kukkièn veza; 2 - kukku lejkattuna; 3 - ploda.

Ljutikovolojn keskes vastavuu äjja rastenijoj jarkolojn i suurièn kukkièn ke. Čomuon kauti ihmine rubej nijdä kazvattamah. Skreščivanijan, valličennan i hyvän uhodan kauti dikolois rastenijojs on vìvedittu kul'turnoloj formiè, kudamat ollah viè èriluadujzemmat i čomemmat. Saduloin pionat suurièn mahrovolojon valgièlojn, rozovolojn i jarkoruskièlojn kukkièn ke, èriluadujzet vodosborat (akvilegijat) pitkièn športsoin ke (Ris. 141), jarkogolubojt del'finiumat, muga že športsojn ke (Ris. 142) kuulutah ljutikovolojn perehyöh.

Ris. 141. Vodosbor (akvilenija)

Ris. 142. Del'finiuma. Bokas otdel'noj kukka športsojn ke.

2. Krestotsvetnolojn perehys.

Ris. 143. Surepka obìknovennoj.

Esli tarkah kaččuo èrinäjzen kukan stroenija, to kebièh vojbi nähtä čašečka, kudama sostoiu nelläs čašelistikas, kudamièn ke vuorotellah nellä krestoobraznosijojttunutta ventsikan lepestkua.

Sentäh rastenijat, kudamil on tämän mojne kukan stroenija, suadih nimeksi krestotsvetnolojn perehys. Čašelistikat i lepestkat surepkal ollah svobodnojt, t.s. èi olla kazvotuttu tojne tojzen ke. Kukan sydämes ollah yksi pestikka i kuuzi tìčinkua, kudamis nellä ollah pitkemmät, a kaksi lyhemmät (Ris. 144).

Ris. 144. Surepkan kukan diagramma.

Kukkièn jarkoi tsveta, aromata i nektaran olenda - kaj tämä ozuttau sidä, čto surepkan kukat opìljaijahes nasekomolojl. I dejstvitel'no, kukkijal surepkal myö löyvämmä äjjan kärbäjziè, kimalehiè, lijpukkajziè i tojziè nasekomoloj. Opìlennolojs surepkan kukis razvivajjahes pitkät plodat syväjn väli sejnän ke. Kypsevynnän jalles plodat halletah pitkin päj i nijs kirvotah sièmenet. Tämän mojsta plodièn tipua sanotah stručkaksi. Esli surepkan sièmenet lädžöttiä bumuagal, to sih jiäy razvajne pjatna; tämä ozuttau, čto surepkan sièmenis on suuri količestva vojda. Yksi rastenija andau 10.000 sièmeneh sah, tämän moine plodovitosti obtèjasnjajččou, mintäh surepka on muga rasprostranjonnoj sornjakka. Kirvonnuot sièmenet kezal ietäh i sygyzyh sah rojtah rozetkat, kudamis sledujušojna vuodena keväjl kazvetah kukkijat steblit. Surepkan ylen suuri razvitija peldolojl sluužiu pokazate- jana pahas bor'bas sornjakojn ke.

Toizet krestotsvetnojt. Krestotsvetnolojn perehykseh kuuluu sornjakkua, a muga že surepkan kul'turnoloi rastenijoj. Nijen kukkièn i plodièn stroenija on ènimäksi shodnoi surepkan ke. Sornjakoin keskes ylen puaksuh vastuahes pastuš"ja sumka (Ris. 145).

Ris. 145. Pastuš"ja sumka. 1 - Ynnälline rastenija; 2 - kukka; 3-4 - plodat.

Pastuš"ja sumka on èj korgiè rastenija valgièlojn piènièn kukkièn i ylen harakternolojn treugol'nolojn plodièn ke, kudamat forman puoles mujstutetah selga sumkiè. Tämä on nadoedlivoj sornjakka, osobenno ogorodis. Yksi rastenija voibi andua 70.000 pièneh sièmeneh sah. Sentäh kuj pastuš"ja sumkan sièmenet ravièh ietäh, to kezän ajgah tämä sornjakka vojbi andua 2-3 pokolenijua uuziè rastenijoj.

Mejjan ovoščolojn rastenijojn keskes suuri količestva kuuluu täh perehykseh, primieraksi kapusta i äjjat korneplodat (brjukva, nagris, rediska, red'ka, turnepsa). Nämièn rastenijojn kuulumine krestotsvetkolojn perehykseh vojbi kebièh tijjustua nijen kukkièn i plodièn stroenijan mugah.

Kapusta dikojna kazvau Evropas Sredizemnojn meren i Atlantičeskojn okeanan rannojl. Dijkojna kazvaja kapusta kočanoj ej anna i on äjjavuodine rastenija. Äjjavekovoin kul'turan rezul'tattana ihmine tundemattomaksi muutti kapustnojn rastenijan ulgo nävön i vìvodi äjjan kul'turnoloj kapustan raznovidnèstiè, kudamis syöndäh ispol'zujjah rastenijan èri čuastiloj.

Kočannoj kapusta luadiu sygyzyh sah kočanan, kudama puaksuh vièssuau 16 kg sah. Tämä kočana predstavljajččou ičes èj ni min muun, kuj ylen suuren rastenijan verhušečnojn počkan (Ris. 146,1).

Ris. 146. Kapustan kul'turnojt raznovidnostit. 1 - kočannoj; 2 - brjussels'skoj; 3 - lehti; 4 - tsvetnoj; 5 - kolrabi

Brjussel'skoil kaputal yhten kočanan sijah stebljal rojh äjja pièniè gretskojn orehan suurujziè kočanoj (Ris. 146, 2).

Interesnoj on ulgo nävön puoles lehti kapusta (Ris. 146, 3), kudama, dikorastuščojn luaduh, sovsem èj luai kočanua, no zato kazvattau ylen vägevät lehtet, kudamiè ispol'zujjah ènimäksi kar'jan kormuh nähte. Èrähil lehti kapustan sortil kazvetah čomaksi kruassivunnuot kurčavojt lehtet. Tämän tah nijdä ispol'zujjah tsvetnikojs dekorativnolojna rastenijojna.

Tsvetnoi kapusta (Ris. 146, 4) èj luai obìčnojda kočanua; syöndäh sijd mänöy sumba valgiè sotsvetija nedorazvitolèin kukkièn ke.

Kajkkiè original'nojmbi kapustan raznovidnostilojs on kol'rabi (Ris. 146, 5), kudama ulgonävön mugah ènämmän mujstuttau brjukvua. Syöndäh kol'rabis mänöy sangevunnu nagrehjon Nägöne turvonnut steblja. Täh luaduh, kapustan èri sortil, kudamat vìvedi ihmine, ispol'zujjah èrilaiziè čuastiloj: lehtet, kukat, steblja.

Kul'turnoj kapusta, kuj ènimät ovoščnojt rastenijat krestotsvetnolojn perehykses, on kaksivuodine rastenija. Esli hraniè podvalas kapustan kočerìžka (steblja), kudama on kiskottu juuriloin ke, i sledujušoina vuodena istuttua se ogorodah, to ravièh počkis kočerìžkal kazvetah kukkijat vezat (Ris. 73, 2). Kapustan kukat i plodat imejjah stroenija tipičnoj krestotsvetnolojh nähte.

3. Rozotsveznoloin perehys

Ris. 147. Šipovnikka. 1 - oksat kukkièn i plodièn ke 2 - kukka hallattuna

Sygyzyh männes šipovnikan oksil rojtah jarkoruskièt plodat. Tämän mojziè plodiè sanotah ložnolojksi, sentäh čto net lièttih èj zavjazis, a turvènnuos, kazvanuos tsvetoložas. Tovellizina šipovnikan plodina ollah net hiènot kovat oreškajzet, kudamat ollah kazvanuot tsvetoložen sydämes.

Lehtet šipovnikal ollah složnojt, s.o. yhtehizel čereškal istuu 5-7 pièndä lehtyttä. Nämä lehtyt ollah sijojtettu puarojn toine tojsta vastah, paiči loppumasta puaratonda, kudamah lopeh čereška. Tämän mojziè složnoloj lehtilöj sanotah neparno peristoloiksi. Jogahizen složnoin lehten osnovanijan luo on kaksi pièndä prilistnikkua.

Èj vaj oksat no daže šipovnikan lehtilöjn čereškat i keski suonet ollah äjjal kattavunnuot terävil kiänetyjl šipoil (tiä päj i tämän rastenijan nazvanija). Šipat predstavljaijah ičes kuoren vìrostat i vardoijah rastenijua kar'jan syönnäs. Vot mintäh sen tuh'jot jiähäh koskematta daže dorogojn reunojl. kus kar'ja syöy kaj muut "èjvooružennojt" rastenijat.

Sadulojn rozat, nijen rajattoman èriluaduijèin kukkièn ke ollah lähimaizet šipovnikan rodstvennikat; net on vìvedinnu ihmine ènämmän dušivstèlojn i čomembièn rastenijojn kukkièn skrešivanijan i valičennan kauti. Kajkkièdah on ènämbi 6000 sortua tädä ylen čomua sadovojda rastenijua. Osobenno äjjan rozojn sortiè kazvatetah jugas, primièraksi Krìmas; siè on daže vìjušoj roza, kudama čomendau mejjan sanatorijojn seiniè.

Sadulojn rozat èrotah šipovnikas sil, čto niil on suurembi količestva lepestkua kukis. Tämän mojzet kukat lepestkojn suurennetun čislan ke nazivajjahes mahrovolojksi. Ènimis slučajlojs tämä lepestkojn čislan suurenenda mänöy tìčinkojn muutunnan čottah lepestkojksi. Kaččoen rozan kukkiè, kebièh vojbi löydiä lepestkoin keskes perehodnojt format lepestkojn i tìčinkoin välil.

Tojzet rozovotsvetkojt. Rozan nimen mugah kaj perehys, kudamah kuulutah nämä rastenijat, on sanottu rozotsvetnolojn perehykseksi.

Täh ylen suureh semejstvah kuulutah ènimät plodovoit i marja rastenijat, kudamiè kazvatetah mejjan sadulois: juablokka puu, gruša, višnja, sliva, vagoj, mandžoj i muut.

Juablokka puul (Ris. 148) kukkièn stroenija on shodnoj šipovnikan ke: täs muga že myö löyvämmä vijzi lepestkua, vijzi čašelistikkua i suuren količestvan tìčinkoi (Ris. 149). Juablokka puun plodan rojndah, kui i šipovnikal ottau učastièda èj vaj zavjazi, no i tsvetolože, kudaman ke zavjazi kazvau. Iče zavjazis roih juablokka puun syväjn vijen pezäjzen ke, kudamih ollah sijojtuttu sièmenet, juablokan že mjakoti rojh kazvajas tsvetoložes, kudama okružajččou zavjazin.

Ris. 148. Juablokka puu. 1 - oksa kukkièn ke; 2 - otdel'noj kukka hallattuna; 3 - oksa plodan ke.

Ris. 149. Juablokka puu. kukan diagramma.

Mejjan mečis diko kazvau meččä juablokka puu hiènolojn plodièn ke. Sadulojs privivkan kauti suahah mnogočislennoloj kul'turnoloi juablokka puun sortiè - glavnojda mejjan plodovèjda kul'turua.

1) "Mar'ja rastenija" on obščeupotrebitel'noj hozjajstvennoj nazvanija, a ej botaničeskoj. Mandžojn ploda èi ole mar'ja (mujstutelgua plodan-mar'jan oprelenija), a sbornoj semjanka. Otdel'noit hiènot plodajzet (semjankat) ollah upottu lihamajzeh mjakottih, kudama lièni vägeväh kazvanuos tsvetoložes (ložkoj ploda).

Mandžoj on kajkkièl rasprostranjonnoi meččä mar'ja rastenija 1). Mnogočislennojt sortat suuriplodaziè saduloin mandžojda on suadu kahten dikojn amerikanskojn mandžoj sortan skrešivanijan kauti. Nämièn sortièn keskes on sen mojziè, kudamat hyvän uhodan kauti annettih plodiè kudamièn vièssa on 50 g sah i juablokan suurujziè. Mandžoi ylen kebièh i ravièh razmnožih "ussièn" vuoh, t.s. polzučolojn stebljojn vuoh, kudamil razvivajjahes uuvet nuoret rastenijat.

Rozotsvetnolojh kuulutah nijttylöjn, meččièn, i sornojt rastenijat.

Primierana äjjal levinnyös sornjakas vojbi olla hanhen käbäläjne (Ris. 150). Tämä heinä rastenija sulgamajzièn lehtilöjn, polzučojn stebljan i žjoltolojn kukkièn ke puaksuh vastavuu pihoil i dorogojn reunojl. Èj harvah voibi nähtä hanhen käbäläzen splošnoloj zarosliloi, sentäh kuj se ylen ravièh razmnožajčeh polzučolojn vezojn vuoh, kudamat juurutah i annetah algu uuzil rastenijojl.

Ris. 150. Hanhen käbäläine.

4. Bobovolojn (ili motìl'kovolojn) perehys

Hernehen kukal (Ris. 151) on ylen svoeobraznoj stroenija, mujstuttaen ulgo nävön mugah istujua motìl'kua. Täl ob"jasnjajčeh tämän perehyksen tojne nazvanija - "motìl'kovojt". Hernehen kukas on vijzi lepestkua, kudamil on osèbojt nazvanijat. Ylä lepestkua sanotah palrusaksi, kahta bokovojda - airoiksi a kaksi alembaista yhteh kazvottunutta lepestkua obrazuijah venehyt. Osnovanijan luo venčikka on tavattu čašečkal vijen hambahajzen ke. Avattuo kukan venčikan löyvämma pestikan kiändynyön stolbikan ke i kymmene tìčinkua, kudamis yheksä ollah kazvotuttu omil nijttilöjl, i yksi jaj svobodnoi (Ris. 152).

Ris. 151. Hernehen kukan stroenija. 1 - obšoj nägö; 2 - venčikan lepestkat, a - parusa, b - ajrot, v - venehyt; 3 - kukan pitkin päj lejkkavus; 4 - tìčinkat i pestikka - pestikka kiändynyön stolbikan ke.

Ris. 152. Hernehen kukan diagramma.

Hernehen lehtet ollah složnojt, sulgamajzet, t.s. yhtel čereškal istuu äjja puarua pièniè lehtyjziè (Ris. 38, str. 43). Tämän mojzet složnojt lehtet hernehel loppiètahes vetvistolojl ussajzil, kudamat tartutah sejbähih libo rinnal olijojh rastenijojh i täh luaduh piètetäh hojkkajsta hernehen stebljua.

Esli kaččuo hernehen libo tojzièn bobovolojn rastenijojn juuriè, to nijl vojbi kebièh löydiä piènet" pahkajzet - kluben'kat (Ris. 153). Nämä kluben'kat jiävitähes bobovolojn rastenijojn juurièn osobolojs kluben'kovolojs bakterijojs, kudamat zaražaijah juuriè. Tungevuen i razmnožiuduen sen kletkoin sydämes, net luaitah juuren kazvanda puhalluksièn (ževačkojn) luaduh. Kuoltuo, bakterijat obogaščajjah bobovoloj rastenijoj azotistolojl veščestvojl. Pajči sidä, čuasti kluben'kojs jiäy počvah i siè happanou. Kul'turat, kudamat kyl'vetäh bobovolojn rastenijojn jalles suahah täh luaduh azotistojda udobrenijua. Sentäh bobovolojn rastenijojn jalles kyl'vetyt villjat annetah hyvä urožaj.

Ris. 153. Kluben'kat bobovolojn juuril.

Tojzet bobovojt. Bobovolojn perehykseh kuulutah äjjat dikojt i kul'turnojt rastenijat, kudamil ollah složnojt lehtet, motìl'kovojda luaduo kukat i ploda - boban luaduo. Täh semejstvah kuulutah bobat, fasoli, klevera, žjoltoj akatsija i muut.

Soja. Bobovolojs rastenijojs osobenno interesnoj on soja. Se on yksivuodine rastenija, oman ulgo nävön i sièmenièn puoles mujstuttau fasoliè (Ris. 154). Soja proishoždenijan puoles on kitajanka. Kitajtsat kazvatetah sojua jo ènämmän 4000 vuotta.

Ris. 154. Soja; ylähäl - sojan plodat.

Pererabatìvajen sojan sièmeniè vojbi suaha äjja syöndä produktoi, kudamat ustupajja pitatel'nostin i mavun puoles liha i majdo produktojl. Sojas luaitah iskusstvennojda majduo, prostokvašua, sìrua, slivkua, - èj tyh'jah sojua tojči sanota rastitel'noiksi lehmäksi. Sojan sièmenet männäh lejvän valmistandah, pečen'jah, konfettojh, kofeh i äjih tojzih syöndä produktojh.

Soja on tsenno muga že vojn puoles, kudama mänöy mujlan kejtändäh, kruaska olifan valmistandah nähtä. Èj piènembi značenija sojal on i kui kormuloin istočnikkana mejjan sotsialističeskojda životnovodstvua varojn.

Mejl SSSR-s soja jo ammujzis ajojs sah kultivirujččih Dal'njojs Vostokas i vastavuj kuda kus-gi južnolojs rajonojs. Soja kyl'völöjn suuri rasširenija južnolojs rajonojs on luaittu vasta ènzimäjzes pjatiletkas suate kolhozojn i sovhozojn stroitel'stvan yhtevyös, kudama avai täl uuvel kul'tural levièn dorogan sotsialističeskoloil peldolojl.

5. Zontičnoloin perehys

Ris. 155. Morkovka 1 - tukkukaine rastenija; 2 - kukka; 3 - ploda.

Sygyzyl vojbi kajvua morkovkan juuret i talvel hraniè net podvalas. Esli sledujuščojna keviänä net istuttua, to ravièh korneplodan verhuškas kazvau pitkä steblja, kudama tojči vojbi olla 1,5 m korgiè.

Vuorottajzet lehtet, kudamat ollah sijojtuttu stebljal, ollah shodnojt prikornevolojn lehtilöjn ke; net ollah kaksin libo kolminkerdajzesti sulgamajzesti hallotut.

Čereškojn levièt osnovanijat ymbäröjjah steblja. Net mujstutetah futljaroj, kudamih on pandu steblja. Sentäh nijdä sanotah vlagališčojksi.

Steblilojn njokkah sijojtutah morkovkan harakternojt sotsvetijat. Jogahine tämän mojne sotsvetija, kudama on suuren složnojn zontikan nägöne sostoiu vuorostah piènis prostoloj zontikojs. Sen periä, čto piènet kukat on kerävytty suuriksi sotsvetijojksi liètäh paremmin zametnoloiksi opìpitelej nasekomoloj nähte. Složnoin zontikan osnovanijan, a muga že i prostolojn zontikojn osnovanijojn luo kazvetah osobojt lehtyöt, kudamat sostavljajjah muga sanottuloi obvertkoj.

Kačomma tarkemmin iče morkovkan kukkiè. Tsentran lähil olijat kukat ollah pravil'nojt. Zontikan reunoil ollah kukat vähäjzel èj pravil'noit. Nijen ulgo lepestkat ollah suuremmat syväjn lepestkoj (Ris. 155, 2). Tämän täh kaj sotsvetija ozutah suuremmaksi i jo lojttuona nägyy sil'mih.

Morkovkan jogahizen piènen kukan okolotsvetnikka sostoiu vijes odva nägyis čašelistikois i vijes, ènimäksi valgièlojs, lepestkojs.

Kukas on vijzi tìčinkua i yksi pestikka kaksi pezähizen zavjazin ke i kahten stolbikan ke (Ris. 156).

Ris. 156. Morkovkan kukan diagramma.

Zavjazin ylä puolel vojbi nähtä levinny losnija diska, kudama vìdeljajččou nektarua. Èrotukseksi toizièn rastenijojn perehyksis (primièraksi ljutikolojn) nektara on avonaine, a èj osobolojs kuoppajzis, libo športsojs. Sentäh sinne piästäh nasekomojt, kudamil on lyhyöt rìl'tsat, primièraksi èri vidojh kuulujat kärbäjzet i žukat. Päjväl morkovkan kukil vojbi nähtä äjja èriluadujziè kärbäjziè, tojči žukkiè i pièniè kimalehiè. Lakomiuduen nektaral nasekomojt ryyvelläh kajkkiè sotsvetièda myöte, lennelläh yhtes sotsvetijas tojzeh i täh luaduh luaitah perekrestnojda opìlenijua.

Interesno, čto morkovkan kukas pìl'nikat avavutah yhtä päjviä ènne päj rìl'tsan kypsevyndiä. Sentäh samoopìlenijua morkovkal èj ole. Oplodotvorenija mänöy vaj prekrestnojn opìlenijan rezultattana.

Oplodotvorenijan jalles kaksi pezäjzes zavjazis rojh ploda - dvusemjanka (Ris. 155, 3). Kypsevynnän yhtevyös semjanka kebièh lohkièu kahteh čuastih.

Täh luaduh, ènzi vuodena morkovkal razvivajčeh jarevynny juuri pitatel'noloin veščestvojn zapuasan ke. Tojzena vuodena rastenija rashodujččou sujtetut pitatel'nojt veščestvat kukkièn i plodojn obrazujčendah.

SSSR-n jugas, a muga že Sredizemnoin meren rannojl (Južnojs Evropas, Maloi Azijas, Severnois Afrikas), vastavuu èrähiè vidoj dikojda morkovkua. Kukkièn, plodièn, lehtilöjn stroenijan mugah net ollah ylen shodnojt kul'turnoin morkovkan ke.

Kul'turnojs morkovkas dikojt format èrotah hojkkajzen kovan stebljan periä. Pajči sidä dikoj morkovka on yksivuodine rastenija.

Učjonojt predpolagajjah, čto kul'turnoj morkovka lihamajzièn juurilojn ke rodih kahten lähizen vidan skrešivanijas, kudamat vastavutah Malojs Azijas. Kaiken verojatnostin mugah morkovka otettu kul'turaksi ylen ammuj, primerno 4000 vuotta tuaksi päj ili daže enne.

Nygyjzeh ajgah skrešivanijan i valličendojn vuoh on suadu èri luadujziè kul'turnojn morkovkan sortiè. Yhtet sortat - kormovojt - männäh kar'jan kormuksi, tojzet stolovojt - upotrebljajččou ihmine syöndäh. Èrähièn kormovolojn sortièn juurièn pitkys tojči on 40 sm sah i jarevys 8 sm sah (primièraksi ispolinskoil valgièl vihandapäjzel). Stolovoloin sortièn juuret imejjah èj vaj koničeskoi, no i tsilindričeskoj forma (primièraksi nantskojl morkovkal). Stolovoloin sortièn juuris on äjja suahariè i vitaminoj - pitatel'noloj veščestvoi, kudamat ollah ylen poleznojt ihmizen tervehyttä varojn.

Tojzet zontičnoit. Mejjan kačotut morkovkan priznakat ollah ylen harakternoit kaikkiè zontičnolojn rastenijojn perehyztä varojn. Tämän perehyksen rastenijojh hähte ollah ylen tipičnojt 1) Sotsvetija - složnoj zonttikka (tiä päj i nazvanija - zontičnojt).
2) Kukan stroenija on formulan mugah Č5L5T5P4.
3) Ploda dvusemjanka.
4) Lehtet - äjjan kerdah jagavunnuot vlagališčojn ke.
5) Steblja sydames tyh'ja.

Zontičnojt, osobenno nijen plodat, ollah bohatat pahučolojl vojlojl i sentäh annetah rezkoj zapaha.

Zontičnolojs, pajči morkovkua, kazvatetah petruškua, tminua, ukroppua i tojziè.

Èrähät zontičnoit ollah ylen jadovntojt. Osobenno jadovitoj rastenija - kojran petruška. Tämä on obìčnoj sornjakka, kudama vastavuu ogorodojs, sadulojs, eländä pajkojn lähil.

Kojran petruškan lehtet ollah muga pohožojt kul'turnojn petruškan lehtih čto net kebièh vojbi sputajja (Ris. 157).

Èrottua kojran petruška kul'turnojs petruškas vojbi tämän mojzièn priznakojn mugah.

Ihmizen otravlenijan slučajt kojran petruškal ollah dovol'no puaksuh. Ojotravlenija lopeh toiči daže kuolennal. Äjjal jadovitojt ollah muga že tsikuta (Ris. 158), kudama vastavuu suo kohtil, i boligolov (Ris. 159), kudama kazvau musornolojl kohtil. Èrähiè zontičnoloi ispol'zujjah lekarstvennolojna rastenijojna.

Ris. 158. Tsikuta. 1 - Kukkija veza; 2 - kornevišča.

Ris. 159. Boligolov. 1 - Rastenijan muan piällizet čuastit; 2 - otdel'noj kukka.

6. Pajulojn perehys

Äjil bezlepestnolojl kukat on kerävytty serežčatolojksi, sotsvetijojksi, primièraksi, pajul, toppèlil, orešnikal, kojvul, lepäl.

Bezlepestnojt ènimäksi ollah puu libo tuh'jo rastenijat. Primièrah nähte znakomimmokseh yhten perehyksen ke täs grypas, a imenno pajulojn perehyksen ke.

Paju-bredina. Kajkkièl jogilojn rannoil, märril kohtil mečän kuanda kohtil vastavuu èi suuren puun libo korgièn tuhjon nägözenä paju-bredina (Ris. 160). Talven lopul suurièn počkièn suomujzièn al, kudamat ollah oksan njokas, ozutah hobièn valgiè pušočka (Ris. 160, 2), kudama kattau tulijat sotsvetijat. Aigajzeh keviäl jiävitähes jarkožjoltojt pahučojt serjožkat (Ris. 160, 3), kudamat sostoitah ylen prostoida stroenijua olijojs mnogočislennojs kukis. Kukas on kaiken-kaikkiè kaksi tìčinkua, kudama on kijnnitetty kukan suomuon osnovanijah (Ris. 160, 4). Pestikkoj i okolotsvetikkua tämän mojzis kukis ej ole. Pestikat (Ris. 160, 5,6) ollah tojzil pajun ekzempljarojl, kudamil ollah ylen vähäl nägyjät vihannat serežkat (enämmän podrobno pajun kukkièn stroenija on razberittu str. 71). Täh luaduh pajut ollah kaksikodizet rastenijat. Opìlenija mänöy nasekomolojn vuoh. Pìl'tsan sijrdämine mužskolois èkzempljarojs ženskoloih èkzempljaroih kebièndyy sil, čto pajut obìčno kazvetah suurina gruppina. Paju kukkiu ajgazeh keviäl, ènne kukkièn jiäviydymistä kukis videljajčeh äjja nektarua. Mužskolois kukis on ajja pìl'tsua, kudamuäa ohotno syyväh nasekomojt-opìliteljat. Hiènot kukat on keravytty suuriksi sotsvetijojksi, kudamat hyvin nävytäh lojtton.

Ris. 160. Paju bredina. 1 - veza lehtien ke; 2 - veza tsvetočnolojn počkièn ke; 3 - mužckojt sotsvetijat; 4 - èrinäjne tìčinnočnoj mužskoj kukka; 5 - ženskoj sotsvenija; 6 - èrinäjne pestičnoj ženskoj kukka; 7 - avattu ploda korobočka.

Primerno kuun mändyö kukinnan jalles pajun ženskoloil kukil kypsevytäh plodat-korobočkat (Ris. 160, 7). Kui vai korobočkat avavutah, sièmenet kudamat on kattavuttu karvajzil, kandavutah pitkièn matkojn piäh tuulel. Pajči sièmenil razmnožejua paju kebièh kazvau čerenkojs i sejbähis. Paju predpočitaijah kazvattua vegetativno, a èj sièmenis, sentäh kuj sièmenet terväh rojtah idämättömäksi.

Pajun lehtet jiävitähes jo kukinnan jalles ènämmän hiènolojs lehti počkis. Kuj i toizil kaksidel'noloj rastenijojl, pajun lehtet suonièn raspredelenijan mugah ollah setsatonervnoit. Lehten čereškan osnovanijan luona vojbi nähtä prilistnikat.

Pajul on suuri značenija pčelovodstvas kuj ajgazel meen kandajal. Pajulojn kukil kimalehet kerätäh äjja mettä i pìl'tsua ajgajzen kevät vìvodkan ličinkojn suötändiä varojn. Paju puaksuh ispol'zujčeh koroba proizvodstvah i èriluaduizih piènih izdelijojh nähte. Pajun kuorda potrebljajjah parkina nahka proizvodstvas.

Toizet paju rastenijat. Pajči paju predinua, paju rodah kuuluu äjja toiziè vidoj. Kajkil tuttu on, primièraksi, verba ruskièn kuoren ke nuoril oksil. Tädä čomua poleznojda puuda obìčno bezobrazitah "blagočestivojt" graždanat, kudamat grubo katkotah nuoriè oksajziè kukka počkièn ke kirikkö obrjuadojh nähte. Sentäh verbal pidäy obšestvennoj vardojčus.

Puaksuh vastuahes katkièja paju, kudamal oksat ollah muga rapakot, čto net kebièh katketah tuulel. Täl pajun vidal kukinda i lehtiloin jiäviydymine männäh yhteh ajgah. Èrilajzet pajulojn vidat èrotah tojne tojzes vaj piènièn priznakojn mugah. Puaksuh èri pajuloin keskes prirodas mänöy skreščivanija. Tämän rezul'tattana rojtah èrilajzet pomesit. Sentäh opredeliè tarkah pajun vida tojči on ylen jugiè.

Pajči suurda pajun roduo, pajuloin perehykseh kuuluu topoljan rodu (Ris. 161), kudamas muga že on äjja vidoi. Topoliloj puaksuh istutetah saduloih, parkoih i allejojn dorogojn reunojl. Topoljat, muga že kui i pajut, ollah kaksikodizet rastenijat. Topoljan mužskojs kukas (Ris. 161, 3), èrotukseksi pajun mužskojs kukas, on äjja tìčinkoj (pajul - kaksi). Topoljan ženskojs i mužskojs kukis vojbi nähtä čašečkan nägöne začatočnoj okolotsvetnikka. Topoljan kukat opìljajjahes èj nasekomolojl a tuulel. Sentäh nijl èj ole nektarnikkoj. Èrotukseksi pajus, topoljan mužskojt kukat ollah rippujat (Ris. 161, 2), i kujvan pil'tsan tuuli kebjieèh puhaldau.

Ris. 161. Topolja. 1 - veza lehtilöjn ke; 2 - mužskojt sotsvetijat; 3 - mužskoj tìčinočnoj kukka; 4 - ženskojt sotsvetijat; 5 - pestičnoj ženskoj kukka; 6 - avattu ploda.

Topoljan roduh kuluu huaba (Ris. 162) - obìčnoi puu mejjan lehti mečis.

Ris. 162. Huaba. 1 - veza lehtilöjn ke; 2 - mužskoj sotsvetija; 3 - mužskoj tìčinočnoj kukka; 4 - ženskoj sotsvetija; 5 - pestičnoj ženskoj kukka; 6 - ploda (alahan) i sièmen (ylähän).

Huaba obrašajččou iččeh vnimanijua omil särizijöjl lehtilöjl. Tämän täh luaittih fantastičeskoloj suarnoj i nelepoloj sueverijoj. Huavan lehtilöjn särizendän pričin' vojbi kebièh sellittiä, esli kezal sida tarkazeh kačomma. Huavan lehti predstavljaiččou ičes levièn kovan plastinkan, kudama on kiinittynyt pitkäh uprugojh čereškah. Piènesgi tuules plastinka kiändyy oman osjan ymbäri i čereška tämän yhtevyös kièrdyy. Čereskan lièstyndäs plastinka uuvessah tulou omah èndizeh položenijah, liènöy svoeobraznoj lièdžunda, budto-gu lehten särizendä.

Pajulojn perehyksen rastenijojn osobennostilojn ke kebièh vojbi znakomièkseh èj vaj keviäl i kezäl, no i talvel. Tädä varoin pidäy akkuratno lejkata teräväl vejčel oksiè i panna vedeh. Lämmäs kohtas net ravièh ruvetah kukkimah i katetahes lehtilöjl, a lejkatun oksan ala čuastih jiävitähes juuret.

B. ALAKLASSA. SROSTNOLEPESTNOJT

1. Paslenovolojn perehys

Kartofeljua obìčno kazvatetah klubnilojl.

Ris. 163. Kartofelja. 1 - muan piällizen stebljan ylä čuasti lehtilöjn i kukkièn ke; 2 - kukka; 3 - plodat; 4 - ploda mar'ja hallattuna.

Klubnjat kartofeljal kazvetah muan alajzièn steblilojn njokkih (Ris. 164). Kartofeljan razvitijan mugah muan alaizet steblit njokis levetäh, andaen vzdutijoj. Nämih vzdutijojh suitutah zapasnoit pitatel'nojt veščestvat, èniten krahmala.

Ris. 164. Kartofeljan muan alajne čuasti. 1 - steblja; 2,3 - muan alajzet steblit; 4,5 - klubnit; 6 - juuret

Klubnjan pinnal vojbi nähtä kuoppaiziè - "sil'mäjziè", jogahizel kudamis on sijojttaudunu äjjiè počkaiziè. Lämmäs kl'ubnjan počkis kazvetah nuoret steblit. Täh luaduh klubnjat predstavljajjah ičes kartofeljan muan alajzen stebljan muuttunuoloj ladvajziè. Ènämmän obìčnojna kartofeljah nähte on vègetativnoj razmjonoženija. Sentäh kartofeljua čotaijah äjjavuodizeksi rastenijaksi

Kezäl kartofelja kukkiu valgièlojl, fioletovolojl libo sinizil kukil. Jogahizes kukas (Ris. 163, 2) on čašeška vijes yhtes kazvanujzis čašelistikois i lačču venčikka vijes kazvanujzes lepestkas. Tìčinkat količestval vijzi okružaijah pestikkua yhteh stolbikan i kaksi pezäjzen zavjazin ke (Ris. 165).

Ris. 165. Kartofeljan kukan diagramma.

Esli sravnimma ièl kačottulojn rastenijojn kukkiè kartofeljan kukan ke, to jalgimäjzen otličitel'noiksi priznakaksi rojh srostnolepestnoi venčikka. Tämän priznakan kauti paslenovolojn perehys čotajjah srostnolepestnolojn alasklassah.

Kartofeljal puaksuh vojbi nähtä samoopìlenija. Pìl'tsat tìčinkojs neposredstvenno puututah sen že kukan rìl'tsal. Oplodotvorenijan jalles zavjazis rojh vihanda plodamar'ja mnogočislennolojn hiènolojn 'sièmenièn ke (Ris. 163, 3,4).

Täh luaduh, kartofelja vojbi razmnožièkseh èj vaj vegetativnojda, no i polovojda puttiè (sièmenis).

Kartofeljal, kudama on kazvatettu sièmenis, jo ènzimäjzenä vuodena razvivajjahes muan alajzet klubnit, no äjiä hiènommat. Èrähièn vuozièn jalles tämän mojzis hiènolois klubnilojs suahah normal'nojn suurujziè klubniloj. Èrähät sortat sièmenil kyl'väes vojjah andua jo ènzi vuodena dostatočnoj urožaj klubniloi (40-86 tsentnerah gektaras). Obìknovenno že kartofeljua kazvatetah sièmenis uuzièn sortièn suandua varojn. Sidä varojn skrešivaijah keskenäh kaksi èrilajsta sortua. Tämän mojzis sièmenis suavut rastenijat obìčno ollah ylen èriluadujziè ulgo nävön, suuruoj, tsvetan i klubnilojn forman, krahmalan soderžanijan mugah nijs. Yhtet nijs kebièh zarazitahes boleznilojl i podvergajjahes vilun klimatan vrednolojl vlijanijojl, tojzet ollah ènämmän kestävämmät boleznilojh ili enämmän kestävämmät viluh. Äijas tuhannes sejantsojs vojbi vallita èrähiè rastenijoj, kudamis on vajuščojt poleznojt kačestvat, a sijd nijda razmnožiè vegetativnojl putil.

Täh luaduh oli suadu äjja sortua kartofeljua. Nygöjzeh ajgah tijetäh ènämmän 2000 sortua kartofeljua. Kaj net èrotah i ulgo nävön i syväjn svoistvièn puoles. Nijen keskes on kormovoloj sortiè, kudamat männäh kar'jan kormaksi, stolovojt sortat, kudamiè potrebljajjah ihmizièn pitanijah nähte, i tehničeskojt sortat, kudamis suahah krahmalua i spirtuo.

Kartofelja on rodom Južnois Amerikas, kus sidä kazvatettih viè ènne istoričeskojda ajgua. Evropas sih näh tijjustettih viè ej ylen ammuj. Enzimäjzeksi se oli tuodu Amerikas Ispanijah XVI stoletijal. Verojatno, sièl se ravièh puutui Italijah, kus sidä sanottih "tartufoli", mi ital'janskoil kièlel znuaččiu - trjufel' (muan alajne klubnevidnoj griba). Täs peredelannojs italjanskojs nazvanijas i rodih sana kartofelja.

Kaččomatta sih, čto kartofelja evropejtsojl oli tunnettu viè 400 vuotta tuaksi päj, Zapadnojs Evropas sidä levièl kul'turana ruvettih kazvattamah vasta 200 vuotta tuaksi päj, a Rossijas vaj kajkkièdah läs 100 vuotta.

XIX stoletijan puoli välis Rossijan pomeščič'e-tsarskoj pravitel'stva äjièn näl'gä vuozièn jalles väel zastuavi krest'juanoj kazvattamah kartofeljua. Tolkovoloj sellityksiè kartofeljan kul'turan sposobojs i sen valmistannas syöndiä varojn èj annettu. Èj oldu harvat slučait naselenijan otravlenijas jadal, kudamua on kartofeljan vihannois lehtilöjs, steblilojs i plodis, sentäh krestjanat sanottih kartofeljua kargièksi čortan juablokaksiè. Nälläl, hiäl i ylen žestokojl eksplojotatsijal otčajanijah sah dovoditut krest'juanat prijmittih kaiken mojne uuzi meroprijatija kuj lijga izdevatel'stva iččiè kohtah. Tämän täh voznikajttih krestjanskojt buntat, kudamat leviènä aldona vièrtih Rossijua myöte, enimimäkse vostočnolojs guvernijojs.

Tojzet paslenovojt. Kartofeljan lähine rodstvennikka on musta paslena (Ris. 166), kudama vastuahes musornolojl kohtil, sadulojs, ogorodis, a povolž'jas - bahčojs. Tiälpäj se puaksuh levièy peldolojl. Paslenan valgièt kukat oman stroenijan i forman mugah ollah shodnojt kartofeljan kukkièn ke. Net vaj ollah äjia hiènommat. Paslenan ploda on musta mar'ja. Rastenijan steblja i lehtet ollah jadnovitojt. Nämièn priznakojn mugah paslena on muga shodnoi kartofeljanke, čto net čotajjah yhteh roduh - paslena. Tämän rovun nimen mugah i saj oman nazvanijan paslenovolojn perehys.

Ris. 166. Musta paslena.

Täh že perehykseh kuuluu levièh rasprostranjonnoi kul'turnoi rastenija pomidora, ili tomatat. Forman mugah kukat pomidoral ollah shodnojt kartofeljan kukkièn ke. Net vaj ollah žjoltojt, i čašelistikojn lepestkojn, tìčisnkojn količestva on vähästä suurembi (6-9 suate).

Pomidoral ploda kazvau suureksi vihannaksi mar'jaksi, kudama kypsevynnän jalles rojh oranževo-ruskièksi.

Pomidoroj kul'tivirujjah plodièn suandua varojn, kudamil on äjja tervehyöl poleznoloj veščestvoj - vitaminoj.

Kartofeljan, paslenan i pomidorojn rodstva podtverždajčeh viè sil, čto pomidora i paslena udajččih privivajja kartofeljah, a kartofelja i paslena - pomidoral.

Pomidorat, muga že kuj i kartofelja, proishoditah Južnojs Amerikas.

Pajči rastenijoj plodojn-mar'jojn ke, paslenovolojn perehykseh kuuluu äjja rastenijoj plodojn-korobočkojn ke. Primièrana tämän mojzes rastenijas vojbi sanuo dušistoj tabakka. Tädä dekorativnojda rastenijua, suurièn valgièlojn kukkièn ke puaksuh kazvatetah tsvetnikojs. Tabakan kukil on interesnoj osobennosti: net avatahes yöksi; opìlenijua luaitah lijpukkajzet. Èrotukseksi kartofeljan kukas lačun venčikan ke, voronkamajzel tabakan kukal on pitkä trubočkajne. Tojziè tabakan vidoj kazvatetah jugas promìšlennojda tseliè nähte. Kaj tabakka rastenija on ylen dadovitoj. Tabakan kurinda, daže piènis dozis, on osobenno vrednoi lapsil.

Paslenovolojn keskes mejl vastuahes äjja jadovitoloj rastenijoj. Predpolagajjah čto jadovitojt veščestvat nämil rastenijojl ollah vardoičenda sredstvana životnolojn syöndäs.

Èlända sijojn lähil, pustìrilojl i sornolojl kohtil kazvetah ylen jadovitoit rastenijat - belena (Ris. 167) i durman (Ris. 168). Durman vastuahes puaksumbah enämmän južnolojs rajonojs. Belena kazvau loitombana severas. Stroenijan mugah nijen voronkamajzet kukat pitkièn trubočkojn ke ollah enämmän pohožojt tabakan kukkah, kui kartofeljan.

Ris. 167. Belena. 1 - stebljan ylä čuasti; 2 - ploda korobočka.

Ris. 168. Durmana. 1 - oksa kukkièn i plodièn ke; 2 - ploda korobočka.

Ploda - korobočka (Risunkat 167-168, 2). Jadovitojt veščestvat, kudamat ollah nijen lehtilöjs i sièmenis. voijah suaha ajgah daže ihmizen kuolenda, tijetäh, primièraksi lapsièn otraviudunnan slučajloj belenal. Samah ajgah nämä rastenijat ollah lekarstvennojt rastenijat. Net že samojt jadovitoit veščestvat otettuna piènis dozis muututah mogučolojksi borban sredstvojksi bolezniloin ke. Muga, primièraksi, jadovitois belenan lehtis luaitah lekarstvua, kudamua primenjajjah sudorogojs rauhoittajana sredstvana.

2. Gubotsvetkolojn perehys

Shodstva gluhojn žijlojn i poltajan žijlojn välil on vaj ulgojne. Molemmat rastenijat kuulutah sveršenno èri perehyksih.

Poltaja žijloi kuuluu žijlolojn perehykseh, gluhoj že žijloj - gubotsvetnolojn perehykseh.

Tämän kummallizen nazvanijan gubotsvetnolojn perehys saj venčikan svoeobraznojs stroenijas, kudama mujstuttau suuda kahten huulen ke, ylembäjzen i alembajzen ke. Ylembäjne huuli on kiändynyt šljoman nägözeksi i ylä njokas halgièu kahteh lopastih. Tämä ozuttau sidä, čto se on rodinuhes kahtes lepestkas. Alembajne huuli, lačču, on jagavunnu kolmeh lopastih: yhteh suureh keskimäjzeh i kahteh bokovojh piènembiä razmerua. Täh luaduh alembaine huuli lièni kolmes yhteh kazvottunuos lepestkas.

Osnovanijan luona molemmat huulet yhtytäh, andaen pitkän kiändynyön trubkan. Gluhojl žijlojl, kuj i paslenovolojl, venčikka on srostno-lepestnoj. Sledovatel'no se rodih vijes yhteh kazvottunuos lepestkas. Èrotukseksi že paslenovolojn kukis gluhojl žiiloil venčikka on nepravil'noj (dvusimmetričnoi). Čašečka gluhojn žiilojn kukal on tože slitnoj: vijzi čašelistikkua muutettih slitnoin čašečkan vijeksi pitkäksi hambahajzeksi.

Tìčinkoi on nellä. Nijen pìl'nikat ollah sijojtuttu kak raz ylembäjzen šljomamajzen huulen svodan al. Pestnikka on yksi, pitkän stolbikan ke. Rìl'tsa on pil'nikojn keskes muga že ylembäjzen huulen svodan al. Zavjazi, - enzin on kaksi pezähine, a sijd uuvel peretjažkal juahes nelläh pezäjzeh, sentäh kypsevynnän yhtevyös rojh nellä plodikkua - oreškua (Ris. 169).

Ris. 169. Gluhojn žijlojn kukan diagramma.

Sentäh, čto nektara vìdeljajčeh venčikan kajdajzen trubkan poh'jal, gluhojn žijlojn opìlenija mänöy pitkä kärzäjzièn nasekomolojn - kimalehièn vuoh (tarkemmin opìlenijas kačo str. 67).

Tojzet gubotsvetnoit. Gubotsvetnolojn harakternojt priznakat ollah: 1) kaksi huuline venčikka, 2) nellä tìčinkua, 3) ploda, kudama halgièu nelläksi orjoškaksi, 4) kukat ollah lehtilöjn pazuhois, 5) vastakkajzet lehtet nellä gnanizel stebljal. Kaj nämä priznakat hyvin nävytäh gluhoil žiiloil. Tièdäen net vojbi, počti ošibkattah tijjustua rastenija, kudama kuuluu gubotsvetnolojn perehykseh.

Kaj gubotsvetnojt opìljaijahes nasekomolojn vuoh. Gubotsvetnoloin rastenijojn kukil on èriluadujziè prisposoblenijoj perekrestnojh opìlenijah nähte.

Osobenno zamečatel'noit kukat ollah šalfejal (Ris. 170, 2). Täs rovus on äjja vidua, ènimät kudamis vastavutah räkes jugas; osobenno äjja niidä on Sredizemnoin meren rajonas, a meil Sojuzas - Krìmas i Kavkazas.

Ris. 170. Šalafej. 1 - Rastenijan muan piälline čuasti; 2 - kukka hallattuna.

Kačomma stepnojs černozemnojs polosas levièh rasprostranjonnojn niitty šalfejan (Ris. 170, 2) kukkua. Suures sinizes kukas on kaikkièdah kaksi tìčinkua: tojzet kaksi on nedorazvitojt. Tìčinkan ylä čuastil on korennon forma. Korendo on tartunut lähemmäksi ala čuastiè osobojl podstavkal - stolbikal (tìčinočnojn niitin alembajne čuasti). Korendo vojbi lijkkuo, ylembäjne njokka hejttyö, alembajne — nousta.

Korennon ylembäjzes njokas istutah pìl'nikat. Alembajzet že korennon njokat ollah levetty i salvatah hodu venčikan trubočkah, kus ollah nektarnikat. Esli čökätä terennetty karandašan njokka venčikan trubočkah, se vastuahes korennon alembajzeh levennettyh njokkah, ähkiäy sidä. Sen ylembäjne njokka pìl'nikojn ke hejttyy i pìl'nikat iskiètäh karandašah. Se že rojh kimalehièn käymizen ajgah šalfejan kukkih. Työndäen kärzäjzen nektarnikojn luo, nasekomoj lykkiäy korennon alembajsta njokkua, min kauti ylembäine čuasti rubièu lijkkumah. Pìl'nikat väel iskiètäh nasekomoin sel'giä vaste i pujstetah sih pìl'tsoj. Lendäen tojzeh šalfejan kukkah, kimaleh koskettau sel'gäjzel rìl'tsua, kudama lojtoksi työndäy èdeh päj venčikan ylimäjzen huulen al päj. Muga mänöy perekrestnoj opìlenija šalfejal. Vìdeljajen suuren količestvan nektarua, šalfej, kuj i äjjat tojzet gubotsvetnojt ollah hyvät meen andajat. Šalfejan steblit i lehtet ollah kattaudunuot osobolojl železistolojl karvajzil, kudamat vìdeljaijah äjjäl pahučoloi èfirnoloj vojloj.

Kebièh isparjajččiuduièn vojlojn vìdelenija vardojččou rasteniju vägeväs päjväjzen lämmitännäs. Tämän mojne prisposoblenija on äjil rastenijojl, kudamat kazvetah äjjal päjväjzen lämmittämil kujvil kohtil.

Lähine rodstvennikka nijttu šalfejal on lekarstvennoj šalfeja, kudaman lehtilöjs on äjja èfirnoida voida i kudama ispol'zujčeh lekarstvennojna rastenijana.

Tojne pahučoj rastenija gubotsvetnolojn perehykses - mjata - imejččöy muga že suuren primenenijan meditsinas.

Mjatan kukil on interesnoj osobennosti. Nijen venčikka on počti pravil'noj (Ris. 171). Tìčinkat priblizitel'no ollah yhten mojzet sijd konza gluhojl žijloil primièraksi. Kaksi tìčinkua on pitkembiä i kaksi lyhembiä.

Ris. 171. Mjatan kukka (suurennettu).

Mjatan kukat täh luaduh zanimajjah väli kohta pravil'nolojn i èj pravil'nolojn kukkièn välil. Gubotsvetnolojn èj pravil'nojt kukat ozutetah sidä, čto net ollah rodinuot sravnitel'no myöhäh. Gubotsvetnolojn drevnjolojl predkojl, kajken verojatnostin mugah oldih pravil'nojt kukat.

3. Složnotsvetnolojn perehys

Ris. 172. Oduvančikka. 1 - ynnälline rastenija; 2 - otdel'noj kukka; 3 - ploda.

Iče dièlos ozutah, čto oduvančikan kukka èi ole èrinäjne "kukka", a tukkunajne sotsvetija, levennettyh yhtehizes tsvetoložeh ollah kerävytty mnogočislennojt hiènot kukat (läs 200). Ulguo päj sotsvetija on okružaittu kahtel riävyl vihandoi lehtiè. Net luaitah sotsvetijan obvjortka. Tämän mojsta sotsvetièda sanotah korzinkaksi. Sotsvetijat-korzinkat ollah tipičnojt ènimistöh složnosvetkovoloih rastenijojh nähte.

Kačomma èrinäjstä pièndä oduvančikan kukkua (Ris. 172, 3).

Vihandua čašečkua täs èj ole; sen sijah on pušočkajne prostoloj karvajziè.

Venčikka ala čuastis kazvoj trubočkaksi (srostnolepestkoj), ylä čuastis vedih kui kièlyöksi (èjpravil'noj). Tämän mojsta venčikkua sanotah ja jazìkovojksi. Jazìčkan (kièlyön) njokas hyvin nävytäh vijzi hambahajsta. Tämä ozuttau sidä, čto oduvančikan predkojl oli vijzi lepestkahine venčikka. Vijzi tìčinkua omil pìl'čikojl kazvatutah trubočkaksi. Sen läbi projdiu pestikan stolbikka. Zavjazi on venčikan al i sentäh sidä sanotah alembajzeksi.

Èrähièn päjvièn mändyö kukinnan jalles zavjazis kazvau ploda - semjanka (Ris. 170, 3). Jogahizeh semjankah hojkkajzel jalgajzel on kijnittynyt pučkajne karvajziè - muuttunut čašečka. Kujval siäl korzinkan obvertka avuahes, i sijd ojennujzièn karvajzièn täh soplodija suau šaran forman. Dostatočno on puhaldua èj suurel tuulel, kui semjankat lähtiètäh lendämäh omil parašjuttaizil (tämän täh nazvanija - oduvančikka). No esli tuulda èj ole jal'gimäjzet jiähäh tsvetoložeh.

Yöksi šara laskeh, kuh zontikka. Esli täl ajgua rojh märgä siä, soplodija jiäy salbah. Huondeksel kujval siäl soplodija uuvessah avuahes i semjankat lähtietäh lendoh.

Počvah puututtuo semjankat tungevutah sih omal ala njokal. Tojči jo èrähièn päjvièn mändyö sièmen jo idäy.

Čotajjah, čto yhtel oduvančikal roih idäiè sièmeniè 3000 sah. Täh luaduh, tämän rastenijan razmnozenija mänöy ylen ravièh. Luaimma arifmetičeskojt rasčjotat. Yhtes rastenijas toizena vuodena vojbi rodièkseh 3000 rastenijah sah, kolmandena - 9 000 000, nelländenä - 27 000 000 000, vijendenä - 81 000 000 000 000, kuvvendena 243 000 000 000 000 000 rastenijua, s.o. sen mojne količestva oduvančikkua, kudamiè nähte èj täydyizi muada kajkel muan šaral. Tovessah, konečno, razmnoženija mänöy äjiä hillembi, sentäh čto ylen suuri količestva sièmeniè i idujziè hävièy. Pidäy muistua viè i se, čto oduvančikka on äjjavuodine rastenija. Oduvančikan juuri sistema sostoiu glavnois steržnevojs juures, kudamas on ylen äjja hiènombiè juuriè. Glavnoj juuri mänöy syväl muah. Toiči sen pitkys on 50 cm. Esli oduvančikan juuri lejkkuo čuastilojksi, to blagoprijatnolojn uslovijojn olles jogahizes palaizes kazvau uuzi veza. Täh luaduh, paiči polovojda razmnoženijua, oduvančikal vojbi männä hyvis uslovijojs i vegetativnoj razmnoženija.

Èj ole kummallista, čto oduvančikka on rasprostraniudunut ylen levièh. Se vastuahes kajkis mualois, osobenno severnojl polušarièl, kus se dohodiu arktičeskolojh oblastiloih sah. Tämä on yksi pahimbiè sornjakkoj suuremmal čuastil muan šarua.

Erähil oduvančikan vidoil on promìšlennoi značenija. Muga, Kazahstanas vastuahes oduvančikka, kudaman majdomajzes sokas on suuri Količestva kaučukkua. Tämä oduvančikka, kudama soperničaiččou yhten parahimman kaučukka rastenijan tausagìzan ke, on nazìvajdu kok-sagìzaksi.

Tojzet složnotsvetnojt. Složnotsvetnojt rastenijat jiävittihes myöhembäh tojziè tsvetkovoloj rastenijoj. Sovremjonnolojs rastenijojs nämä ollah ènämmän prisposoblennojt èriluadujzih èlajjan uslovijojh. Sentäh net ollah muga levièh rasprostraniuduttu. Složnotsvetnolojn perehykseh kuuluièn vidojn količestva on muga že ylen suuri, läs 16 000. Rinnal oduvančikan ke primièrojna kajkkiè rasprostanjonnolojs i kajkkiè pahimmis upornolois sornjakojs vojjah olla peldo bodjakka i peldo osotta. Molembièn pitkys dostigajččou tojči ènämmän metrua. Bodjakal (Ris. 173) ollah fioletovojt ruskièt kukat, osotal (Ris. 174) - zjoltojt. Sièmeniè net annetah viè ènämmän kuj oduvančikka: vsrednem läs 6000 kezäs. Pajči sidä, nämièn rastenijojn juuril razvivaičeh ylen suuri količestva juuren otrìškoj vìvodkovoloin počkièn ke. Jogahizes počkas vojbi kazvua uuzi rastenija. Urožain keriännän jälles yhtes pellos, kudama oli zarazittu osotal, 1 kv.m suurujzel plošadil oli löytty ènämbi 1000 juuren otprìskua, kudamìs oli 16 000 počkasta. Tämän mojzièn sornjakojn hävittämizeh nähte trièbuiččih pitkäajgajne, upornoj i ožesto čjonnoj bor'ba vuuves vuodeh.

Ris. 173. Peldo bodjakka. 1 - stebljan verušenčka sotsvetijojn ke; 2 - lehti; 3 - èrinäjne kukka.

Ris. 174. Peldo osotta. 1 - stebljan ladva sotsvetijojn ke 2 - èrinäjne kukka; 3 - ploda-semjanka.

Pajči sornjakkoj složnotsvetnolojn keskes on äjja poleznoloj kul'turnoloj rastenijoj. Muga primièraksi täh perehykseh kuuluu posolnečnikka - mejjan osnovnoj voj rastenija. Ulgo nävön puoles, stebljan, lehtièn i kukkièn mugah - on ylen pohožoj podsolnečnikkah tsennoj rastenija topinambura, ili mua gruša, äjjavuodine rastenija, kudama andau muan alaziè klubniloi.

Äjiè složnotsvetnoloj kazvatetah sadulojs dekorativnolojna rastenijojna, primièraksi georginoj, astroj, hrizantemoj, margaritkoj. Äjja čomiè rastenijoj vastavuu dikolojn složnotsvetnolojn keskes, kudamiè vojbi ottua kul'turaksi. Èrilajzet romaškat (polovnikat), vasil'kat (rujs kukka), kazin käbäläjzet vojjah olla hyvänä ukrašenijana meijan tsvetnikojh nähte.

C. KLASSA. ODNODOL'NOJT

1. Lilejnolojn perehys

Ris. 175. Tul'pana. 1 - kukkija tul'pana; 2 - lukovitsan stroenija; 3 - kukka hallattuna; 4 - ploda-korobočka sijd kirbuojien sièmenien ke.

Tjul'panan tsvetočnoj steblja lopeh yhteh kukkah. Tjulpanan okolotsvetnikas on kuuzi lehtyttä: kolme ulgomaista i kolme niidä vuorottelijua syväjn lehtyttä. Lehtyöt ollah sijojtuttu kruugina - yksi tojzen sydämes (Ris. 176). Avavunnnujzes kukas on jugiè èrottua čašečka venčikas. Sen okolotsvetnikka on prostoi. No tsvetočnoil butonal okolotsvetnikan ulgo lehtyjzet ollah vihannat i čašečkan luaduh okružajjah sydämizet, kruasitut, lepestkat. Vaj kukan avavundua vaste nämä vihannat lepestkat prijmitäh yhten mojne kruaska lepestkojn ke. Tämä on podtverždenijana sijd, čto kukan lepestkat ollah nävön muuttanuot lehtet.

Ris. 176. Tul'panan kukan diagramma.

Tìčinkoj kukas on tože kuuzi. Net ollah kijnittäydytty tsvetoložeh kahteh riädyh, kolmin jogahizes nijs.

Tìčinkat kružajjah ojgièda stol'čatojda pestikkua, kudama on lukan keskel. Pestikka lopeh kolmelopastnojh rìl'tsah. Zavjazi on rodinuhes kolmes yhteh kazvavunnuos plodolistikas i sentäh siè on kolme pezästä semjapočkojn ke. Tjul'panan ploda on korobočka, kudama halgièu kolmeh puoliskojzeh mit avavutah syväjn ragojzel.

Èj ole jugiè nähtä, čto lepestkojn i tìčinkojn količestva tjul'panal sostavljajččou čislan, kudama on kratnoj kolmel.

Tämän mojne kukan čuastilojn količestvennoj sootnošenija on harakternoj kajkel yksidol'nolojn klassal. Tämä on ènimil lilejnolojl, a muga že villjojl, mi rubièu nägymäh ièllehpäj.

Vastuahes tjul'panan kukkiè, kudamil tìčinkat ollah äjjal kazvanuot i ollah pohožojt forman puoles lepestkojh. Tämän mojzil lehtyjzil nävytäh èirazvitolojn pil'nikojn jallet. Slučih, čto tjulpanan tìčinkat muututah tovelliziksi lestkojksi.

Täl tìčinkojn muutunnal lepestkojks pol'zujjahes kukkièn kazvatannas mahrovolojn sortièn suandua varjojn.

Kul'turnojt tjul'panan sortat rojttih dikoina kazvais. Tjul'panan rodina on Srednej Azija. Dikojs sostojanijas tjulpanat vastavutah jugo-vostočnojs i južnojs Evropas. Mejl Povolž'jas, Ukrainan i Krìman steppilöjs se on yksi obìknovennolojs kevvät rastenijojs. Sadovojksi kul'turaksi tull'pana otettih turetskoit tsvetovodat viè XVI stoletijal. Turtsijas päj kul'tural kohennetut tjul'panat oli veettu Evropah, kus ravièh lièni sen mojne mojne uvlečenija täl rastenijal, čto uuves čomas i harvinajzes sen sortas ljubiteljat maksettih suuriè den'goi.

Tojzièn perehyksièn rastenijojs tjul'pana èruou èj vaj kukan stroenijan puoles, no i sen puoles, čto sil on lukovitsa. Tjul'pana on lukovitsoj rastenija.

Dikojna kazvaièn tjul'panojn vidat kuulutah sen mojzih raionoih, kus kujvus kestäy suuremman čuastin vuuves. Jarièt, lačut lukovitsan suomuot zapasnolojn pitatel'nolojn, veščestvojn ke on ulguo päj kattavunnuot kožistojl kujval zašitnoil suomuol. Iče lukovitsat ollah počvas 20 sm suate syväl, s.o. ènämmän märris slois. Sentäh lukovitsa vardojčeh kujvannas. Se on pokojaščojs sostojanijas kevät vihmojn alguh suate.

Konza počva imeh veel, zavodih lehtilöjn i stebljan kazvanda. Allus lehtet ollah kingièh kiärivynnyöt uprugojn terävän klinan nägöziksi. Net tungevutah počvan slojan läbi, tullah muan pinnal i avavutah. Vzroslojl tjul'panal on 2-3 lehtiè. Jogahine nijs imejččöy levièn dugonervnojn plastinkan i vlagališan, tavaten stebljan, kudamas istuu lehti. Lehtilöjn jalles jiävihes steblja butonan ke, kudama allus on pejttynyt lehtilöjn vlagališojl.

Sièmenièn kypsevyndiä vaste tjul'panan lukovitsa lajhtuu. Sen jal'geh syväjn suomulojn pazuhojh liènöy počka, kudama tulou lukovitsaksi - zamestiteljaksi. Suomulojn pazuhojh puaksuh rojtah viè piènet lukovičkat, kudamat vanhan lukovitsan kuolennan jalles osvoboditahes. Nijs kazvetah uuvet rastenijat. Sledovatel'no, tjul'pana razmnožih i sièmenis i vegetativnojl sposobal.

Tojzet lilejnojt. Täh perehykseh kuulutah lilijat. Nijen kukkièn suuret razmerat yhtytäh kruaskan jarkovuon i forman osobennojn izjašestvan ke (Ris. 177). Nijen nazvanijan mugah kai perehys saj oman nimen.

Ris. 177. Lilija (rastenija on lejkattu kahteh čuastih).

Lilejnolojh kuulutah èrähät ajgajzeh kukkijat kevät rastenijat. Muga, primièraksi, sadulojs i mečis apreljal - maijal voibi nähtä gusinoj luukka, vihannahko - keldajzièn kukkièn ke, kudamat ollah avavuttu zvezdočkajzièn luaduh (Ris. 178). Nijl že primerno kohtil kazvau proleska (stsilla) jarkogolubolojn, tože zvezdčatoloin kukkièn ke (Ris. 179).

Ris. 178. Gusinoj luukka. Ojgièl otdel'noj kukka hallattuna.

Ris. 179. Proleska (stsilla).

Èj kajkil lilejnoloil ole razvivajnnuhes lukovitsa. Muga landìšal (Ris. 180) - yhtel ljubimolois kevät rastenijojs on muan alajne steblja-korneviša verhušečnoin počkan ke njokas. Kornevišas lähtiètäh kaksi suurda lehtiè pitkil lehten kandajzil. Valgièt kellomaizet kukat ollah kerävytty kistiksi, s.o, ollah sijojtuttu vuorokkai tsvetonosan ylembäjzeh čuastih. Kellojzen alahpäj kiännetty reuna lopeh kuuvel hambahajzel. Tämä ozuttau sidä, čto okolotsvetnikan lehtyjzet kazvotuttih yhteh i luaittih srostnolepestnoj venčikka. Pandìšan ploda on pyöryžä ruskiè mar'ja.

Ris. 180. Landìša. 1 - Ynnälline rastenija; 2 - kukka hallattuna; 3 - landìšan plodat (mar'jat).

Ovošnolojs rastenijojs lilejnolojh kuuluu hyvin tiijetty repčatoj luukka (Ris. 181). Sen lukovitsa kazvau ogorodas èi kerras. Keviäl kyl'vetyjs sièmenis, kezän loppuh sah èhtitäh kazvua vai hiènot lukovičkajzet - muga sanottu luk-sevok. Vasta tojzena vuodena sevkas kazvau vzrosloj lukovitsa. Esli istutamma kolmandena vuodena muah, se andau èj vai lehtet, no i tsvetočnojn strelkan. Rastenija kukkiu i andau sièmeniè.

Ris. 181. Luukka repčatoj. 1 - Kukka strelka; 2 - pitkittäjne lejkkavus lukovitsas; 3 - avaudumatoj kukka; 4 - avaudunut kukka.

Južnolojs rajonojs täyvelline luukan razvitija vojbi männä èj kolmes a kahtes vuuves.

Luukan piènet kukat okolotsvetnikan kaidajzièn valgièhkolojn lehtyjzièn ke vähäl nävytäh i ollah kerävytty sagièksi zontikaksi, kudamil on šaran forma. Kai sotsvetija ènne kukkièn avavundua on kattavunnu plenčatojl lehtel - pokrìvaltsal, kudama myöhembäh rebièy. Luukan lehtet ollah sydämes tyhjat.

Repčatoil luukal ollah lahizet mnogočislennojt dikojna kazvaièn luukojn vidat. Èrähil nijs on syöndä i lekarstvennoj značenija, èrähät daže čomasti kukitah. Repčatojn luukan rodinana on Srednjoj Azija.

Luukan lähine rodičča on česnokka. Luukas se èruou sil, čto sen nemnogočislennojt kukat obìčno èj anneta plodoi. Kukka steblja lopeh èj sotsvetijah, a gruppah pièniè vìvodkovoloi počkiè - vozdušnolojh luukkajzih. Česnokan lehtet ollah lačut i kajdajzet. Sen lukovitsa sostoiu piènis hiènojzis lukovičkojs - lapsis, kudamat oman forman mugah kannetah "hambahazien" nimiè. Nämil lukovičkojl on svoeobraznoj terävä zapaha i ypotrebljajčeh kuj priprava syöndäh, a muga že männäh i lekarstvah.

2. Villjojn perehys

Kačomma tarkembah rugehen kukan stroenijan, čtobì täl primeral znakomièkseh svoeobraznolojn villjojn kukkièn stroenijan osobennostilojn ke.

Rugehen sotsvetijana on složnoj tähkä, kudama on stebljan ladvaizes (Ris. 182). Tämä složnoj tähkä sostoiu mnogèčislennolojs tähkäjzis, kudamat ollah sijojtuttu tähkän sternžjan kahten puolen piènil stupenčatolojl vìstupojl. Nämä tähkäjzet vojbi kebièh nähtä, esli lämmitämmä tähkän. Kaččoen otdel'nojda tähkäjstä, èj ole jugiè tijjustua, čto se soderžiu ičes kaksi libo kolme kukkua, kudamièn stroenija on ylen prostoj (Ris. 183).

Ris. 182. Rugehen tähkä.

Ris. 183. Rugehen kukan stroenija. 1 - tähkäjne; 2 - otdel'noj kukka; 3 - tähkäjzen diagramma.

Rugehen otdel'nojs kukas on kaksi tsvetočnojda suomusta, kudamat kuj katokset, salvatah kukan syväjn čuasti, vajhtaen otsutsvujuščojn okolotsvetnikan. Yhten suomuon keskimäjne suoni on venynyt pitkäksi ostaksi. Kukinnan ajgah riputahes alah päj kolme tìčinkua pitkièn hiènolojn nijttilöjn ke.

Kajkkiè kebièmmäs tuuluos tìčinkat ruvetah lièdžumah, i pìl'nikojs lendäy kebiè žjoltovatoj pil'vys kujvua p'l'tsua. Tämä interesnoj kartina rugehen kukinnas vojbi nähtä pellol kezäjzenä huondeksena lämmäl päjväpajsto siäl.

Pajči suomusta i tìčinkoj, rugehen kukas vojbi nähtä pestikka zavjazin ke i kahten peristojn, rìl'tsan ke. Rìl'tsat kukinnan aigah työndävytäh kukan suomuksujzis. Tuulel kandelema pìl'tsa kebièh puuttuu rìl'tsal. Täh luaduh, ruis (kuj i tojzet viljat) on tipičnoj tuulel opìljaemoj rastenija.

1) rugehel èj ole jarko kruassiudunutta venčikkua, nektarua i aromattua; 2) tìčinkat kuivan pìl'tsan i peristoin rìl'tsojn ke lojtoksi työndävytäh kukas, mil keb'enöy tuulel opìlenija.

Opìlenijan jalles rodivunnuos plodas vaj yksi sièmen, kudamal oboločka plotno kazvottuu zavjazin sejnäjzièn ke. Tämän mojsta plodua sanotah zernovkaksi.

Rugehen steblja (olgi) on sydämes tyhja. Sil kebièh voibi loudia plotnojt puhaldunuot solmuot; nämis kohtis stebljan sydämes ollah väli sejnäjzet. Tämän mojzet solmuot syväjn peregorodkojn ke ylen äjjal nostatetah hojkkajzen lämbyjan stebljan kestävyttä.

Solmulojn luo rugehen stebljah kijnitytäh kajdajzet pitkät lehtet, kudamat omal ala čuastil okružajjah stebljua. Rugehen lehilöjl, kui i toizil yksidol'nolojl, suonet ollah sijojtuttu parallel'no lehten lajdah i männäh lehtiè pitkin.

Sijd kohtas, kus lehten plastinka sijrdyy stebljua okružajččijaksi trubkaksi, tarkal kačonnal vojbi löydiä kièlyt, t.s. hièno läbi nägyja plastinka. Tämä kièlyt zatrudnjajččou veen piäzennän stebljan i sidä okružajččijan lehten välizeh ondeloh.

Ylen interesnoj on rugehen proishoždenijan istorija. Drevnostis rujs oli jugas sornjakkana pšenitsa peldolojn keskes. Konza zemledelija rubej sijrdymäh severah päj, severnojt narodnostit suadih kylvändjä materialua omil južnoloil susièdoil päi, tämän yhtevyös hyö suadih pšenitsua, kudama oli zasorinnuhes rugehen sièmenil. Tämän mojzièn smešannolojn sièmenièn kyl'vännäs severnolojs rajonois pšenitsa puaksuh kyl'mi, i lièni počti puhtas rujs peldo, kudamua ièlleh päj i ruvettih kazvattamah spetsial'no kui paremmin kestäjanä kul'turana severas. Muga rugehen sornjakas päj ihmine muutti kul'turnojksi ražstenijaksi.

Tojzet villjat. Opisannoj rugehen kukan, stebljan i lehtilöjn stroenija on harakternoj i tojziè villjoj varojn. Nämièn priznakojn mugah vojbi villjat èrottua tojzièn perehyksièn rastenijojs.

Ènämmän tsennojna lejbä villjana SSSR-s on pšenitsa (Ris. 184). On kevät i sygyzy pšenitsua. Osobenno hyvä juvièn kačestva belkan suuren soderžanijan ke on sil pšenitsal, kudamua kazvatetah kujvan steppi klimatan uslovieis.

Ris. 184. Pšenitsan tähkä.

Pšenitsa on äjiä trebovatel'nojmbi rujsta lämmäh i počvan kačestvah nähte. Sentäh pšenitsua enämmäksi kazvatettih mejjan Sojuzan černozemnojs polosas, kus on räkki kezä. Yksi vuažnojmmis sotsialističeskojn juvä hozjajstvan zaduačoj on se, čtobì sijrdiä pšenitsa lojtommaksi vostokkah i severah.

Ozral (Ris, 185) tähkä èruou rugehen i pšenitsan tähkäs sil, čto jogahizes steržnjan vìstupas istuu èj yksi a kolme yksi kukkasta tähkäjstä. Ozran juvät ènimyttäh kingièh kazvotutah tsvetočnolojn pljonkojn ke. Ozra ole trebovatel'noi lämmäh, ylen ravièh kazvau i kypsenöy 80-90 päjväs kyl'vännäs. Se siirrettih severah lojtommaksi kaikkiè juva kul'turoj: muga, primièraksi ozran kul'tura SSSR-n severnojs čuastis dohodiu läs Belojh mereh sah. Ozran severnoj granitsa on villjojn kazvatannan severnoina granitsana. Ozran interesnojna osobennostina on sposobnosti opìljajjahes oman ičen pìl'tsal viè ènne kukan suomujzièn avaudumista; saman mojne opìlenija vojbi nähtä i pšenitsal.

Ris. 185. Ozran tähkä.

Kagra (Ris. 186) i prossa omièn sotsvetpjojn ulgo nävön puoles kebièh voibi èrottua rugehes, pšenitsas i ozras, sentäh što nijen kukat on kerävytty èj složnojksi tähkäksi a rippujaksi ripšiksi. Tähkä i ripši ollah villjojn harakternolojna sotsvetijojna.

Ris. 186. Kagran metelka (ripsi).

Kukuruza (Ris. 187) jurkästi èruou omal ylen suurel razvitijal, jarièl steblil i sravnitel'no levièlöjl lehtilöjl. Osobenno zamečatel'noj on sen kukkièn stroenija. Yhtet kukat (mužskoit) imejjah vai tìčinkat, tojzet (ženskojt) - vaj plodnikat. Tìčinkovoj kukat suuren količestvan ke pìl'tsua ollah sijojtuttu ripšinä stebljan ladvas, plodnikovojt - sil že rastenijal on kerävytty plotnojksi tähkäksi lihamajzen steržnjan (počatkan) ke. I mužskojt i ženskojt kukat ollah yhtel i sil že rastenijal, sledovatel'no, kukuruza on yksikodine rastenija.

Ris. 187. Kukuruza. 1 - stebljan čuasti lehtilöjn ke, mužskojn sotsvetijanke ladvas i ženskojn sotsvetijan (počatkan) ke lehten vlagališčas; 2 - tähkäjne (mužskojt kukat; 3 - počatka.

Täyvellizen razvitijan perioda kukuruzal on ylen pitkä. Kyl'vännäs kypsevyndäh sah pidäy 140-150 pakkazetonta päjviä. Sentäh juvièn suandua varojn sidä kazvatetah vaj jugas. Enämmän že severnolojs rajonojs (primièraksi Moskovskojs oblastis) sidä vojbi kazvattua silosua varojn, sentäh kuj se andau ylen suuren količestvan vihandoi stebliloj i lehtilöj. Kukuruzal kazvau ylen suuri juuri sistema, a sentäh kukuruza hyvin kestäy kujvuon i andau hyvän urožain daže sijd, konza tojzet lejbä villjat paletah. Viè V.I. Lenin predloži suurendua kukuruzan kylvändä nälläs strahovkua varojn kujvuon yhtevyös.

Rijssa, muga že kuj kagra i prossa luadiu èj tähkän a ripšin (Ris. 188). Se on rodom tropičeskolojs mualojs i on osnovnojna lejbä rastenijana ènämmäl kuj puolda kajkes čelovečestvas. Osobenno on razvìvajdu sen kul'tura Kitajs, Japonijas i Indijas. Mejjan SSSR-s rijsua kazvatetah Dal'njojs Vostokas i Srednjojs Azijas, a nygöj äjis uuzis rajonojs, primièraksi Severnojs Kavkazas, Nižnjojs Povolž'jas. Rijsan kazvandah nähte pidäy svežojn veen tulenda, a sentäh risovojt pellot katetah veel osoblojs kastelenda kanalojs.

Ris. 188. Rijsan ripši.

Pajči važnejšoloi lejbä rastenijoj, villja perehykseh kuulutah rastenijat, kudamat ollah osnovnojna rastenijana mejjan nijtlulojl i steppilöjl. Nämièn rastenijojn keskes vastavuu äjja tsennoloj kormovoloj hejniè, primièraksi timofeevka, mjatlikka (Ris. 189) i tojziè. Villjojh že kuuluu äjja ylen pahoj sornjakkoj. Osobenno vrednojna sornjakkana on ovs osjuga - villja, kudama ulgo nävön puoles mujstuttau kagrua (Ris. 190). Se zaserjajččou lejbä rastenjojn kyl'völöj i äjjal puolendau villjojn urožajda. Tämän sornjakan juvät kypsetäh ènne lejbä villjan ubožrkua, i kirvoten zasorjajjah peldoloj. Issledovanijat ozuttettih, čto 1 ga kohti tojči oletteli počvas läs 70 millionua ovsjugan jyviè, s.o. 20 kerdua ènämbi, kuj midä oli annettu pšenitsan juvièn kyl'vännän yhtevyös.

Ris. 189. Timofeevka (1) i mjatlikka (2).

Ris. 190. Ovsjuga.

Sièmenien sostuava